Post nas kliče spet domov_La Quaresima ci chiama a tornare a casa

Bliža se cajt Posta, a na viem, če še kajšan misle na tuo, zak’ je buj ries, kar se čuje po pot’: Nie vič viere. Za glih reči, nas sviet gre zadost narobe, zak’ namest skarbieti za lepuo an pametno življenje, se čujejo glasuovi, ki kličejo na vojsko, al’ pa za naumno zabavo an zanemarjanje vsake pravice. Praviti, de muoramo biti zaskarbljeni, je narmanj, kar moremo reči. Vsakonkaj se odsonimo, ko gledamo kiek liepega al’ bolj mirnega ku zadnja Olimpijada. A le za majhan cajt.

Al’ moremo se rešiti telih težav, ki nas že puno liet obiskujejo an ne zapusté? Staro Božje ljudstvo je v Stari zavezi (testamentu), kadar je doživljalo tajšne težave ku mi, pravlo: Muoramo se varniti damu, tuo je se varniti nazaj, kjer biva Buog, v Jeruzalem, pravi dom za vse ljudstvo. A varniti se k Bogu je pomenilo, de bi se spoštovale vse Božje zapuovedi. »Kduo puojde na Božjo goro? Tisti, ki imajo čedne roke an čisto sarce«, tuo je tisti, ki gredo po pot’ desetih Božjih zapuovedi.

Tuole muoramo napraviti tudi mi v Postu, ki je že pred nami. Tele cajt je posvečen, de človek ušafa nazaj pot resnice, pravice, miru, ljubezni, spoštovanja an nadvse pot molitve an viere. V vieri, ki je Božji dar, imamo vse, kar potrebujemo, de bomo pametno an pravično živieli. Kakuo potrebujemo pravice, beremo na časopisih, ki nam tele dni pravijo, kuo se krade naš denar. Gre v gajufe lačnih denarja, ki ga kradejo tistim, ki ga zaries potrebujejo.