Pahor: Za Slovence je bil fašizem najhujši režim

 
 
Na vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, je na štanjelskem gradu potekala spominska slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik pisatelj in akademik Boris Pahor.
Študijski center za narodno spravo, Inštitut dr. Jožeta Pučnika, Občina Komen in društvo slovenskih izobražencev iz Trsta je, 23. avgusta počastilo drugi vseevropski dan na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Boris Pahor je označil fašizem, med vsemi totalitarnimi režimi prejšnjega stoletja, za Primorce in tako tudi za Slovence, kot najhujši. Povedal je, da so se fašisti spravili nad otroke in še ne prav odrasle in tako so postavili temelje za množično asimilacijo. »Mogoče bi kdo pomislil, da pretiravam, ko ob nacističnem zlu, dajem prednost črni diktaturi; vendar je treba vedeti, da je imel nacizem opraviti z nami kot z odraslimi ljudmi, medtem ko se je fašizem lotil naših otrok v vrtcu in potem v osnovni šoli,« je podčrtal Pahor.
Vprašal se je še, ali ni absurdno, da smo na tako ponižanje, ob današnji vzgoji mlaj ših generacij, na tako zaničevanje pozabili. Namesto da bi oskrumbo človeškega dostojanstva dali pred (mednarodno) sodišče za človekove pravice, ker taki zločini ne zastarajo, pa tega ne naredimo. Na neverodostojen, čuden način se čutimo Evropejci 21. stoletja.
Slovenska mladina mora spoznati vso našo zgodovino, ne pa da jo danes v šolah učijo, da je v luči združene Evrope, nacionalnost preživeta. Po Pahorjevem mnenju je tudi tukaj vzrok, zakaj, ob državnih praznikih, ne izobešamo slovenskih zastav, pač pa vihrajo le na nogometnih tekmah… Boris Pahor, kateremu bi lahko rekli kar vest za celotno Primorsko in tudi Evropo, je to poletje stopil v 97. leto, je v marsičem ošvrknil vladajoče oblikovalce slovenske države. Med drugim jim je očital, da v besedilu slovenske himne ni govora o Slovencih, ampak le o sosedih, kot, da nas ni in ni v teh državah avtohtonih slovenskih skupnosti. Zato je predlagal popravek besedila slovenske himne, ki me omenja slovenskega naroda
Med kakimi tisoči prisotnih so bili: predsednik vlade Borut Pahor, evropski poslanec Milan Zver, Anton Stres, slovenski škof metropolit, koprski škof Metod Pirih, predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša, predsednica NSi Ljudmila Novak in veliko poslancev Državnega zbora, žal, skoraj le iz opozicijskih vrst. Prisotne so pozdravil predstavnik organizatorjev prireditve – župan občine Komen Uroš Slamič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič, Sergij Pahor iz Društva slovenskih izobražencev iz Trsta in direktorica Inštituta dr. Jožeta Pučnika Nataša Šuštar. Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov praznujemo letos drugič, potem, ko je Evropski parlament sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu.
Ob letošnji počastitvi spomina žrtev treh totalitarizmov, so dali govorniki poudarek predvsem fašističnemu preganjanju Slovencev na Primorskem. To pa predvsem zaradi dveh pomembnih obletnic – 90-letnice požiga narodnega doma v Trstu in 80-letnice bazoviških žrtev.
Za naprej pa ostaja še vedno veliko zamolčanih tem in poglobljenih analiz o vzroku razkola med kristjani, ki so postali »kanonenfuter« revolucije oz. se vključili v nabor tisočev njenih vojakov, ki so pobijali, uporne ali zgolj osveščene kristjane, ki bi jim domnevno otežili prevzem totalitarne oblasti); zakaj je ozko vodstvo krščanskih socialistov v t.i. Dolomitski izjavi prepustilo absolutno, torej, pod imenom Nob, totalitarno vodenje revolucije komunistični partiji; sprava med kristjani; globalizacija — nanovo nastajajoči totalitarizem, v kateri obstajajo, javno ne prepoznavne lastnosti vseh treh totalitarizmov – upora proti Bogu.