Prelomnica je besieda, s katero kličemo dogodke, ki parté – lomijo – zgodovino adnega teritorija al’ naroda med tistim, kar se je zgodilo pred in po adnim velikim dogodkam. Takuo je biu potres iz lieta 1976 prelomni dogodek za Benečijo in celo Furlanijo, kakor je bla priet prelomna druga svetovna vojska in potlé pa pandemija Covida-19.
Petdeset liet odtuod, miesca maja in šetemberja, so bli ljudje v strahu in negotovosti, sa’ je težkuo živieti, kàr nie sigurna strieha nad glavo, domača hiša, in muoraš zapustiti kraj, ki ga imaš za te narbuj sigurnega na svietu. Hvala Bogu je paršla močna tolažba v parvi pomoči in veliki solidarnosti, ki se je nalila iz cielega sveta. Posebno pomembna je bla tista iz Slovenije, zaradi katere so Benečani zastopili, de niemajo zidu za harbatan in so na te drugi strani konfina dobri ljudje, ki znajo skarbieti za sosiede, še buj zaki guore le tist jezik in imajo le tisto kulturo. Prù je »se zavakliti in na pozabiti«, takuo ki pravi poznan slogan tistih cajtu.
Pa, kàr so se tla umierile, nie šlo vse po pravi poti. Nasulo se je puno sudu, hrame so obnovili al’ na novuo zazidali, vasi so ratale buj lepe in moderne; vseglih je neusmiljeno šla naprej emigracion, ki je začela po drugi svetovni vojski. Če ne vič na juške dežele, so se družine preseljevale v furlansko ravnico in zatuo so se cele vasi praznile in ostajale brez otruok, je zemja ostajala neobdielana in je arbida vse buj požgerjala njive in travnike.
Bli so pametni ljudje, ki so gledali telo tragedijo ustaviti. S pomočjo Slovenije so se rodile fabrike, v katerih so Benečani ušafali dielo doma. Pa tudi tuole nie šlo po poti. Kar da zastopiti, de nie zadost ekonomija, za daržati živ teritorij; potriebna je tudi močna identiteta.
Potres je na kulturnem področju zbudiu vič ku kajšno glavo in je zrastu intereš za slovenski jezik; nastala so društva in puno iniciativ; rodila se je dvojezična šuola.
Prù tuole je daržalo živuo vogje pod pepelam in daje trošt, de nie vse zgubjeno, de se lahko reči obarnejo na buojš. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje med Benečijo, Rezijo, Kanalsko dolino in Posočjem, projekt za turistični razvoj DMO Benečija in druge iniciative kažejo, de je še cajt, za varniti življenje v naše doline. Na obupajmo in zavihnimo se rokave!
Ezio Gosgnach
Nell’editoriale, il direttore responsabile Ezio Gosgnach sottolinea come il terremoto del 1976 sia stato per il Friuli e la Benecia un evento cruciale, con un impatto che ha lasciato il segno nel profondo di tutte le persone che l’hanno vissuto. Ricorda i mesi di paura e incertezza vissuti dalla popolazione, ma anche la straordinaria solidarietà ricevuta, in particolare dalla Slovenia, che ha rafforzato il senso di vicinanza tra le comunità.
Nonostante la ricostruzione abbia reso i paesi più moderni, il territorio ha continuato a soffrire per lo spopolamento e l’abbandono del territorio. I tentativi di rilancio economico non sono bastati a invertire la tendenza, evidenziando come lo sviluppo del territorio non sempre va a pari passo con le esigenze della popolazione e la loro identità culturale. Proprio in questo ambito, il terremoto ha contribuito a riaccendere l’interesse per la lingua e la cultura slovena, favorendo la nascita di innumerevoli associazioni legate alla minoranza slovena e della scuola bilingue.
Al giorno d’oggi le nuove iniziative e le collaborazioni transfrontaliere offrono segnali positivi, ma è fondamentale non arrendersi e continuare a impegnarsi per il futuro delle nostre valli.
Traduzione e riassunto: D. D.








