Identiteta pripadnikov jezikovnih manjšin je večplastna. Manjšinske zaščitne zakonodaje so na zadovoljivi ravni, udejanjenje le-teh pa ni zadovoljivo. Soočenja med Slovenci, Furlani in Nemci, ki živijo v Furlaniji Julijski krajini, naj bodo redna, temeljita in kontinuirana. Predloge za razvoj sožitja, povezovanje treh prisotnih nacionalnih stvarnosti in uresničenje vzorne družbene integracije v FJK naj manjšinske skupnosti skupaj predstavijo novi deželni vladi. Gre za zaključne ugotovitve in misli, ki jih je ob koncu drugega dela današnjega posveta »Od zakona do identitete preko jezika?,« ki se je odvijal v Vidmu, izpostavil deželni tajnik Skgz-ja, Livio Semolič. Drugi del razprave, ki jo je vodila Jole Namor, so s svojimi zanimivimi prispevki oblikovali znanstvena direktorica Slovika, Matejka Grgič, furlanski raziskovalec Marco Stolfo, novinar in pesnik Ace Mermolja in predsednik Izvršnega odbora Italijanske unije, Maurizio Tremul. Semolič je tudi vprašal udeležence srečanja, ali je ustrezno, da se kot Slovenci soočimo z izzivom preštevanja »ob prepričanju, da bi se to potrebovalo za dosego boljših zaščitnih norm.« Manjšinske šole bi morale tudi vzpostaviti tvorno sodelovanje z manjšinskimi organizacijami, saj bi to obogatilo in razširilo poznavanje slovenske stvarnosti in širšega okolja. ARC/MCH
Se sulla carta l’attuazione della tutela nei confronti delle minoranze è soddisfacente, è la messa in pratica di tali norme a lasciare perplessi. Questo è quanto emerso dal convegno dal titolo «Dalla legge all’identità attraverso la lingua» tenutosi giovedì 26 settembre a Udine. I relatori intervenuti al convegno hanno inoltre sottolineato la necessità di un confronto costante e regolare tra le comunità slovena, friulana e tedesca presenti in regione.
