Nova generacija Benečanu je liepa in močna

 
 
Adna narlieuših slik lietošnjega Dneva emigranta je veliko številu mladih obrazu na odru teatra Ristori, med publiko v dvorani in tudi na družabnim srečanju v gostilni tam na tim kraju Zluodjovega mosta.
Čedajski šindak Attilio Vuga je v svojim pozdravu jau, de mu nie nikoli in nikjer priet ratalo biti sparjet od štierih takuo mladih in liepih napovedovalk.
Ries, tiste čeče, ki so povezovale program, kažejo nov in parvlačen obraz donašnje Benečije.
Jasen odgovor so tistim, ki so se skuoze skor 150 liet trudili, de bi izbrisali slovensko podobo iz naših dolin.
Narlieuš dokaz so, de težka raznarodovalna politika do naše skupnosti nie paršla do živega in de sta slovenski jezik in kultura ne samuo preživiela težke cajte ampa se omočniela.
Nova generacija Benečanu je liepa in močna. Pametna in tudi vešuolana. Zna uspešno dielati na vsieh področjah kulture — muzika, poezija, literatura, gledališče… — in tudi ekonomije. Pozna naj domači naj literarni slovenski jezik. Zavieda se svoje identitete. Se na boji pokazati svoje podobe. Na glas vpraša svoje pravice.
Naprej je paršla in se uveljavlja naša nova mladina. Doma se čuje v Evropi in cielin svietu a je nie špot poviedati, de parhaja iz Nediških in Terskih dolin, Rezije in Kanalske doline.
Zatuo ki ima močne kulturne korenine, se na boji drugih jeziku in kultur: se jih uči in z njimi diela. Pozabila je na kompleks manj vriednosti, ki so ga imieli nje starši in nonoti. Zna guoriti brez dlak na jeziku.
Tuole je pokazu na Dnevu emigranta tudi Igor Černo, mladi kulturni dielovac iz Barda v Terski dolini, ki je guoriu v imenu Slovenskih organizacij v videnski provinci. Njega nastop je biu nomalo nenavadan za take parložnosti, zatuo ki je biu direktan. Se ni vlaču okuole problemu, ampa jih je jasno poviedu.
Pokazu je s parstan na lokalne upravitelje in politike, ki na uresničujejo zakonu v prid našemu jeziku in se na zaviedajo, kajšna bogatija je naša kultura. »Gospodje — je jau — smo na sredu Evrope. Nie vič konfinu. Ne morete se obnašati, kakor kadar so vsi mislili, de je Benečija izven sveta.« In je brez nobednega problema poviedu, kateri so narguorš sovražniki naših ljudi.
»Nacionalizem tistih, ki pravijo de niesmo Slovenci — je poviedu — je boliezan, je laga, ki vse poderja in posuja, ki peje do izolacije in na koncu do tišine. Tišina nam nie vseč, zatuo ki spominja na grobišče.«
Nova generacija tuolega neče. »Med mladimi — je poudaru Černo — je prisoten čut za Evropo, ki je živ in rastoč. Treba ga je gojiti. Kako? S primernim učenjem slovenskega jezika v vseh naših šolah. Zahtevamo to, kar nam pripada: našo televizijsko oddajo na primer, saj zakon predvideva razširitev slovenskih oddaj na vidensko pokrajino. Začnimo resno sodelovati s slovenskimi sosedi. Orodja so. Odločno jih moramo zahtevati in uporabljati. Moramo se boriti, da nam jih ne bodo odnesli.« Če bo takuo ãna bomo vič zapuščali svojih dolin, de bi šli po svietu, ampa bo sviet paršu k nam“.
Pametne besiede. Takuo modre, de narbuj pomemban predstavnik slovenske kulture v Italiji, taržaški pisatelj Boris Pahor — ãmladenč“, ki bo hmalu dopunu 97 liet — je takole začeu svoj govor v teatru Ristori: »Meni se zdi, da nimam dosti povedati potem, ko sem poslušal mladega Černa. Povedal je pravzaprav vse tisto, kar sem jaz hotel povedati…«. Ljudje v gledališču Ristori so močnuo zaploskali.
Pahor je šu naprej dokaj optimistično. »Tu je srečen moment, da ima Benečija priložnost, da se razvije. Ostala je zvesta svojemu jeziku. Zato jo je treba ceniti. Imamo ljudi, ki so se kulturno tako uveljavili, da danes katerokoli kulturno prireditev znajo organizirati. Čestitam vašemu kulturnemu razvoju, čestitam, da imate tu dvojezičnost v smislu, da bo slovenski jezik nimar bolj izpopolnjen in zmeraj bolj kvaliteten. Se pravi, da bo ta majhna dvojezična republika v resnici ena skupnost prijatelstva, ena nova Europa v malem tudi v prid našemu ponižanemu in razžaljenemu slovenskemu jeziku«.
Lietošnji Dan emigranta je konac koncu sporočiu, de Slovencam v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini nie se bati za prihodnost. De morejo z optimizmam gledati naprej.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp