Niso streljali, a so zmagali_Hanno vinto senza sparare

Težkuo moremo zastopiti, zakì je začela vojska. Najparvo, kaj je mislu Putin, ko je napadu Ukrajino. Al’ se more parključiti Rusiji daržavo, ki je popunoma posuta an so nje prebivalci parsiljenj uteči? Zaries je naumno an, takuo ki gredo reči, popunoma nečlovieško. Vse pravice so potlačene an je, kar se je želielo, popunoma zgubljeno.
Tuole vajà za napadalca. Tisti pa, ki so napadeni, kuo se morejo braniti? Parva je sudajška obramba. Tela je navadna pot. An Ukrajinci kažejo tajšno kuražo an pogum, ki se ga verjetno Rusi nieso čakali. Na vemo pa, kuo se končajo stvari. Adna stvar je jasna: škoda niema miere an je nie še konac.
Zatuo nastane vprašanje, al’ se splača tarkaj tarplienja. Če nazadnjo odpor parnese zmago, an je tuole možno, se tudi tarkaj tarplienja more prenesti. Če pa niemamo tarkaj moči, de ustavimo vojskovanje, kristjanska modruost prave, de je buojš zbrati pot merù. Seviede brutalnost napada ostane an niema opravičila. Stvari pa so buj zapletane, zak’ so na pomuoč Ukrajini parskočile tudi evropskedaržave an Združene daržave Amerike, ne direktno,pa z orožjem. Tuole ima vič posledic. Ta parva je, de vojska puode naprì še na dugo an bojo miesta popunoma posute.

Druga pot je iskanje merù s pogovori. Trieba je, de Rusi an Ukrajinci spegovore an pridejo do sporazuma. Jabuka spora je parsotnost ruskih prebivalcu posebno v Vzhodni Ukrajini. Muore rešiti tolo vprašanje ne s silo ampà s pametjo. Tuole vajà za vse, pa nie lahko.
Ostane še zadnja, buj zahtevna an težka pot: moralni odpor. Tuo je: na bomo strejali pa na bomo mučali an bomo nimar kazali naspruotnikam, de njih ravnanje nie pravo ampa je hudobno. An bomo parpravljeni utarpieti vse, kar pride od našega daržanja. Tolo pot je zbrau Gandhi v Indiji, Luther King v Severni Ameriki an Nelson Mandela v Juzni Afriki. An so dosegli, čelih tezkuo, kar so želieli. Nieso strejali pruoti obednemu an takuo zmagali.
Za tajšno ravnanje, an zadaržanje, se muore imieti veliko duhovno, moralno muoč, ki jo mi kristjani imamo direktno od Kristusa. Viera z božjo gnado je tala posebna muoč, ki je na nucamo še, zak’ je pot vojske buj par rokah. A če čemo parpraviti drug sviet, se muoramo naučiti, za hoditi po teli Kristusovi pot’, zak’ peje v mier, peje v življenje.
Marino Qualizza

Con la forza della preghiera

Un atto spirituale atteso da molto tempo dal popolo ucraino. «I cattolici ucraini sin dall’inizio dell’aggressione russa nel 2014 chiedevano questo atto come urgente bisogno per evitare l’aggravamento della guerra e dei pericoli che pervenivano dalla Russia». Così l’arcivescovo maggiore di Kiev, Sviatoslav Shevchuk, capo della Chiesa greco-cattolica ucraina, commenta la consacrazione di Russia e Ucraina al Cuore Immacolato di Maria avvenuta il 25 marzo, durante la Celebrazione della Penitenza presieduta nella basilica di san Pietro da papa Francesco. In comunione con il santo padre si sono unite tutte le diocesi. Il card. Krajewski ha presieduto l’atto di consacrazione a Fatima.
«Nell’arco dei miei incontri con il Santo Padre – ricorda mons. Shevchuk – ho trasmesso questo desiderio dei fedeli della nostra Chiesa alla sua premura paterna. Con l’invasione della Russia su vasta scala, da parte dei nostri fedeli sono pervenute da tutte le parti del mondo le preghiere di compiere questo atto. Siamo grati al santo padre per aver innanzitutto accolto la richiesta della Madonna manifestata durante l’apparizione del 13 luglio 1917 a Fatima, e dei suoi figli, per proteggere l’Ucraina e fermare “gli errori della Russia che promuove guerre e persecuzioni della Chiesa”. Dunque, oggi vediamo il compimento delle parole della Madonna che ha detto: “I buoni saranno martirizzati, il Santo Padre avrà molto da soffrire, varie nazioni saranno distrutte”. Affidiamo al Cuore Immacolato di Maria tutte le nostre sofferenze e speranze per la pace nel nostro paese martoriato».

Nel comunicato il segretariato dell’arcivescovo maggiore ricorda che la tradizione della Consacrazione alla Madre di Dio è molto antica. Il popolo della Rus’-Ucraina fu consacrato alla protezione della Beata Vergine Maria dal pio principe Yaroslav il Saggio. Il card. Myroslav Ivan Liubachivsky ha rinnovato questa consacrazione nel 1995 a Zarvanytsia. L’atto di consacrazione dell’Ucraina sotto la protezione della Beata Vergine Maria ha avuto luogo domenica, 6 aprile 2014, in tutte le chiese della Chiesa greco-cattolica ucraina in Ucraina e negli insediamenti. Il 23 ottobre 2016 Shevchuk a Fatima ha compiuto l’atto di consacrazione dell’Ucraina al Cuore Immacolato della Beata Vergine Maria.
M. C. B.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp