Naše knjige na sejmu v Čedadu_I libri nelle lingue locali in fiera

9MostV torek, 3. aprila, je minila obletnica ustanovitve domovine Furlanija (v italijanščini Patria del Friuli, v furlanščini Patrie dal Friûl – 1077-1420). Po celi deželi Furlaniji-Julijski krajini so v dneh ob obletnici organizirali razne prireditve, da bi jo obeležili. Osrednja proslava z večjezično mašo je letos bila v nedeljo, 8. aprila, v občini Valvasone Arzene.
Med sveto mašo se je oglasila tudi slovenska besieda, saj je prošnjo v našem jeziku prebral Riccardo Ruttar.
V okviru pestrega niza prireditev po deželi je pa Občina Čedad prirejala sejem založništva v jezikih Furlanije-Julijske krajine z naslovom »Libris tal scansel-Skrite knjige – Salone dell’editoria nelle lingue del Friuli Venezia Giulia.«
Sejem, ki so ga gostovali v čedajski palači De Nordis, so uradno otvorili v petek, 6. aprila dopoldne. Učence čedajske srednje šole Piccoli in ostale prisotne je uvodoma pozdravila čedajska podžupanja in odbornica za kulturo Daniela Bernardi, ki je izpostavila vlogo Čedada sredi Evrope in sveta in dejstvo in ponos, da je ta bil prvi sejem s poudarkom na knjige v manjšinskih jezikih.
Ravnateljica večstopenjskega šolskega zavoda Čedad in državnega zavoda Paolo Diacono, Patrizia Pavatti, se je pa v svojem posegu še posebej osredotočala na pomen večjezičnosti in na prednosti večjezične vzgoje. Spoznavanje identitete, naj bi spodbujalo nadaljnji razvoj posameznika, širil obzorja in med drugim perspektivno olajšal usvajanje novih fonemov.
Na sejmu, ki je trajal do nedelje, 8. aprila, niso bile samo stojnice s knjigami v domačih manjšinskih jezikih – še posebej v furlanščini in slovenščini. Program je predvideval tudi predavanja, predstavitve in delavnice.
Tako so udeleženci na primer lahko v petek prisluhnili pravljicam v slovenščini, ki jih je pripovedovala Anna Bernich, v soboto pa v furlanščini z Alessandro Riccato. Slovenski jezik in kulturo sta bila prisotna še na debati o glasbi in manjšinskih jezikih z naslovom »Suns – zvoki jezikov«, na predavanju »Jeziki, glasba, šport in gledališče: izmenjava didaktičnih izkušenj« ter na predstavitvi zbirke »Koderjana: 10 let poezije in razmišljanja v Topolovem.« Zabavno je bilo tudi med delavnico risanja z Morenom Tomasetigem, ki je zainteresiranim med celotnim sejmom tudi ponujal informacije o publikacijah Zadruge Most.
Prvi sejem »Libris tal scansel-Skrite knjige – Salone dell’editoria nelle lingue del Friuli Venezia Giulia«, ki se je odvijal s podporo Deželne agencije za furlanski jezik Arlef, sta organizirali Jezikovni okenci za furlansko in za slovensko jezikovno manjšino pri Občini Čedad v sodelovanju z Jezikovnim okencem za furlansko jezikovno manjšino pri Medobčinski teritorialni uniji Nadiža.

Da venerdì 6 a domenica 8 aprile si è svolta, a palazzo De Nordis a Cividale, la prima edizione di «Libris tal scansel-Skrite knjige – Salone dell’editoria nelle lingue del Friuli Venezia Giulia». L’evento è stato organizzato nell’ambito del ciclo di manifestazioni in occasione della Festa della Patria del Friuli/Fieste de Patrie dal Friûl del 3 aprile, la cui celebrazione ufficiale si è tenuta, quest’anno, a Valvasone Arzene domenica, 8 aprile.

All’evento di apertura del Salone, cui hanno partecipato gli alunni della scuola secondaria di primo grado Piccoli di Cividale, il vicesindaco e assessore alla cultura di Cividale, Daniela Bernardi, ha richiamato l’attenzione sul ruolo della cittadina al centro dell’Europa e del mondo e espresso orgoglio per questa prima edizione del Salone, che si è svolta col sostegno dell’Arlef e che è stata organizzata dagli Sportelli per le minoranze linguistiche friulana e slovena del Comune in collaborazione con quello per la minoranza linguistica friulana dell’Uti del Natisone.

Intervenendo davanti ai ragazzi Patrizia Pavatti, dirigente reggente dell’Istituto comprensivo di Cividale e dirigente del Convitto nazionale Paolo Diacono, si è particolarmente concentrata sull’importanza del plurilinguismo e sui vantaggi di un’educazione plurilingue. Conoscere la propria identità stimolerebbe lo sviluppo dell’individuo, amplierebbe gli orizzonti e faciliterebbe, in prospettiva, l’acquisizione di nuovi suoni.

Il Salone non si è limitato alla sola esposizione di pubblicazioni di vario genere in friulano, sloveno e non solo negli stand: durante i tre giorni è stato possibile partecipare a diversi eventi, da presentazioni di libri a letture di racconti in friulano e sloveno fino a laboratori. Al Salone ha partecipato, tra l’altro, anche la Cooperativa Most.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp