Deželni odbor je te dni formalno sprejel osnutek reforme krajevnih uprav, ki po ukinitvi Pokrajin in nekdanjih Gorskih skupnosti uvaja načelo funkcionalnega povezovanja med Občinami, ki jih družijo slične družbene, kulturne in gospodarske karakteristike. Že pred poletnim premorom smo kot slovenska stranka odbornika Panontina in predsednico Serracchianijevo opozorili na zahtevo, da kakorkoli zasnovana reforma krajevnih uprav upošteva specifiko območja, kjer živimo Slovenci kot zakonsko priznana in zaščitena narodna skupnost. Sam statut naše dežele navaja načelo, da so vsem prebivalcem, ne glede na njihovo jezikovno pripadnost, priznane iste pravice in zagotovljeno spoštovanje specifičnih kulturnih in jezikovnih karakteristik. Ne gre tudi nikdar pozabiti Osimskega sporazuma, ki izhajajoč iz Londonskega memoranduma določa, da na območju, ki je naseljeno z narodnimi in jezikovnimi manjšinami, ne sme priti do upravnih sprememb (kakršno je npr. združevanje občinskih uprav), ki bi škodile narodnostnemu obstoju obmejnih skupnosti med Italijo in takratno Jugoslavijo, danes Slovenijo. Podobna obveza je vključena tudi v Evropski konvenciji o zaščiti manjšin iz leta 1995; s tem dokumentom se države obvezujejo, da ne bodo sprožile nobenega postopka, ki bi lahko na kakršenkoli način spreminjal razmerje oz. ravnotežja manjšinskih narodnih skupnosti. Ne nazadnje velja v tem smislu ponoviti tudi 21. člen zaščitnega zakona 38/2001, ki določa, da na zaščitenem območju morajo upravna ureditev, raba teritorija, gospodarsko, družbeno in urbanistično načrtovanje ter njihovo izvajanje tudi v primeru razlaščanj težiti k zaščiti zgodovinsko-kulturnih značilnosti. Zadnji Panontinov osnutek bomo zato ponovno podrobno proučili. Odbornik nam zagotavlja, da so bile v določeni meri upoštevane korekture, ki sem jih bil izpostavil že julija meseca in so bile predmet pogovorov tudi z vodstvom SSk. Prihodnji teden se bomo predstavniki slovenske zbirne stranke neposredno srečali s pristojnim odbornikom Serracchianijeve vlade in mu iznesli svoje poglede na predlagano reformo. O sami reformi pa se mora nujno izraziti tudi skupščina slovenskih izvoljenih predstavnikov v krajevnih javnih upravah od Milj do Trbiža, saj so tudi za vsako posamezno območje značilne različne potrebe, kot tudi so možni različni pristopi in rešitve v okviru predlagane reforme. Dvojezične občine so v povojnih desetletjih uspešno razvijale svojo ‘posebnost’ in tudi z zagotavljanjem enakopravnosti slovenskega jezika v birokratskem in političnem vsakdanu jamčile osnovne pravice do dostojanstva naših ljudi, njihove kulture in občutka pripadnosti v prostoru, ki ga naseljujemo poldrugo tisočletje. Zato je danes na nas naloga in odgovornost, da z vsemi sredstvi tudi v času velikih sprememb vendarle ohranimo in pravzaprav še dodatno utrdimo upravno avtonomijo narodno-jezikovne skupnosti, ki s svojo posebnostjo plemeniti in bogati ves prostor.
In questi giorni la Giunta regionale ha accolto formalmente la bozza della riforma delle amministrazioni locali che dopo l’abolizione delle province e delle Comunità montane attuano il principio dell’unione finzionale tra i comuni che hanno caratteristiche simili. In quest’ottica commenta Gabrovec: “Nel dopoguerra i comuni bilingui hanno sviluppato una loro specificità e garantendo la parità dei diritti dei parlanti in lingua slovena anche in ambito burocratico e politico, hanno rafforzato il rispetto nei confronti della nostra gente, della nostra cultura e della nostra appartenenza ad un territorio che abitiamo da 1500 anni. Per questo abbiamo oggi il compito e la responsabilità di mantenere con tutti i mezzi l’autonomia amministrativa della comunità nazionale-linguistica, che con la sua specialità arricchisce tutto il territorio”.
