Začeli smo novo pastoralno lieto, ki je posvečeno vzgoji otruok in splošno vsieh nas, zak' smo vsi potriebni nadaljevati v učenju, znanju in rasti v pravi mieri človieka. Vzgoja je dielo, ki ga je zbrala celotna Cierku v Italiji in bo trajala deset liet. Vsako lieto bo imelo posebno izbiero, takuo de se dopune program tiste vzgoje povezane s kulturo, ki je odparta do božje vesakuosti. Ries je, de če se naše znanje sreča z božjo modruostjo, tekrat postane popunoma človieka vriedno.
Lietos so na varsti otroci, zak' se z njimi začne življenje, ki pa je povezano s starši, ki so paržgali luč iz katere se je življenje parkazalo. Vičstuolietna izkušnja nam prave, de je vzgoja – tuo je učiti otroke pametno živeti – narbuj liepa in narbuj težka rieč na svietu. Učiti živeti je izredna mojstrovina, ki tajšne jo ni na svietu. Zatuo muoramo biti vsi lepuo parpravjenj, de bomo znali modro do konca spejati telo dielo.
Ko pa govorimo o učenju ali vzgoji, se na moremo pozabiti, kaj je bilo učenje par nas pred štiridesetimi ali petdesetimi lieti. Dvie so bile šuole v katerih smo se učili in smo začenjali zastopiti, kaj je življenje in kar je z njim povezano. Tele dvie šuole sta bile družina in Cierku. Takuo sta bile tarduo med sabo povezane, de kar smo slišali v družini je všafalo potarditev v Cierkvi.
Mislim, de je bilo povsod takuo, a par nas je imelo posebno vriednost, zak' je bila šuola v cerkvi tarduo in veselo povezana z našim življenjam, z našim jezikam, z našimi navadami. Takuo, de smo se z viero navadli tudi ohraniti našo kulturo, našo identiteto, ki jo donas draguo cenijo po vsiem svietu.
Tudi donas mislimo na tako vižo učenja in vzgoje. Želimo, de se na utarga nit, ki povezuje različne cajte naše zgodovine. Ries, de so donas rečì buj težavne zavoljo targa, ki parnaša vsak dan tarkaj blaga, de na vemo, ki vebrati in kakuo se braniti. Zatuo je zelo važno, de bomo znali ohraniti družino in cerkev, ki tarpita, vsaka posebe, velike težave, ki so težave cielega sveta. Če pa se bomo znali lepo služiti s tolo božjo gnado, bomo znali tudi rešiti težke probleme, ki jih donas živimo.
Muoremo dodati pa še eno šuolo, tuo je naša dvojezična šuola, ki je bila ustanovljena prù za naše kraje in za naše ljudì. Uspeh, ki ga je dobila, četudi na manjkajo naspruotovanja, pomeni, de je tista šuola parmierna za donašnje cajte. Takuo bomo mogli reci, de naša generacija nie te zadnja, ki govori naš jezik, kjer za nami hodejo novi roduovi. Tuole nas veselì in še buj nas bo veselilo, če bota družinska in cerkvena šuola še naprì žive in močne.
Naj bo znanje popunama človieka vriedno
Začeli smo novo pastoralno lieto, ki je posvečeno vzgoji otruok in splošno vsieh nas, zak' smo vsi potriebni nadaljevati v učenju, znanju in rasti v pravi mieri človieka. Vzgoja je dielo, ki ga je zbrala celotna Cierku v Italiji in bo trajala deset liet. Vsako lieto bo imelo posebno izbiero, takuo de se dopune program tiste vzgoje povezane s kulturo, ki je odparta do božje vesakuosti. Ries je, de če se naše znanje sreča z božjo modruostjo, tekrat postane popunoma človieka vriedno.
Lietos so na varsti otroci, zak' se z njimi začne življenje, ki pa je povezano s starši, ki so paržgali luč iz katere se je življenje parkazalo. Vičstuolietna izkušnja nam prave, de je vzgoja – tuo je učiti otroke pametno živeti – narbuj liepa in narbuj težka rieč na svietu. Učiti živeti je izredna mojstrovina, ki tajšne jo ni na svietu. Zatuo muoramo biti vsi lepuo parpravjenj, de bomo znali modro do konca spejati telo dielo.
Ko pa govorimo o učenju ali vzgoji, se na moremo pozabiti, kaj je bilo učenje par nas pred štiridesetimi ali petdesetimi lieti. Dvie so bile šuole v katerih smo se učili in smo začenjali zastopiti, kaj je življenje in kar je z njim povezano. Tele dvie šuole sta bile družina in Cierku. Takuo sta bile tarduo med sabo povezane, de kar smo slišali v družini je všafalo potarditev v Cierkvi.
Mislim, de je bilo povsod takuo, a par nas je imelo posebno vriednost, zak' je bila šuola v cerkvi tarduo in veselo povezana z našim življenjam, z našim jezikam, z našimi navadami. Takuo, de smo se z viero navadli tudi ohraniti našo kulturo, našo identiteto, ki jo donas draguo cenijo po vsiem svietu.
Tudi donas mislimo na tako vižo učenja in vzgoje. Želimo, de se na utarga nit, ki povezuje različne cajte naše zgodovine. Ries, de so donas rečì buj težavne zavoljo targa, ki parnaša vsak dan tarkaj blaga, de na vemo, ki vebrati in kakuo se braniti. Zatuo je zelo važno, de bomo znali ohraniti družino in cerkev, ki tarpita, vsaka posebe, velike težave, ki so težave cielega sveta. Če pa se bomo znali lepo služiti s tolo božjo gnado, bomo znali tudi rešiti težke probleme, ki jih donas živimo.
Muoremo dodati pa še eno šuolo, tuo je naša dvojezična šuola, ki je bila ustanovljena prù za naše kraje in za naše ljudì. Uspeh, ki ga je dobila, četudi na manjkajo naspruotovanja, pomeni, de je tista šuola parmierna za donašnje cajte. Takuo bomo mogli reci, de naša generacija nie te zadnja, ki govori naš jezik, kjer za nami hodejo novi roduovi. Tuole nas veselì in še buj nas bo veselilo, če bota družinska in cerkvena šuola še naprì žive in močne.
Deli članek / Condividi l’articolo
Zadnje novice
Ultime notizie
Rdeči alarm za kmete _ Allarme rosso per gli agricoltori
Predsednica Slovenije prvič na obisku v Benečiji. Z njo bo tudi Fedriga _ Prima visita in Benecia della presidente di Slovenia. Qui anche Fedriga
Življenjska zgodba Adolfa Cullina presega njegovo nasilno smrt _ Adolfo Cullino, una storia che va oltre il solo sacrificio
S kolesom v dolino Rezija po novi kolesarski stezi _ In bicicletta in Val Resia sulla nuova pista ciclabile
Nedelja zahvale za vse tisto, kar nam je podarjeno na svetu _ Una domenica per ringraziare di ciò che abbiamo nel mondo
Krepi in širi bralno pismenost in kulturo v zgornjem Posočju _ Sostiene la cultura dela lettura nel Posočje
Novice iz Občin Nediških dolin _ Notizie dai Comuni delle Valli del Natisone
Ne spreglejte Doma z dne 15. oktobra _ Primo piano sul Dom del 15 ottobre
Benečija močno prisotna na Sejmu okusov v Torinu _ Benecia protagonista. In 50 al Salone del gusto a Torino
Kolesarska pot ob Nediži po trasi nekdanje železnice _ Per la ciclovia del Natisone torna in auge la ferrovia