Matajur 18. marča v Špietru, »Luna an buskalce« 25. v Gorenjem Tarbiju

 
 
Kooperativa Most iz Čedada, ki izdaja petnajstdnevnik Dom, je lan izdala tud dvie lepe bukva povezane s teritorijam in ljudmi Nediških dolin: fotoalbum Marca Gorenszacha »Štirje letni časi na Matajurju – Le quattro stagioni del Matajur« in dolgo pripovedovanje Adriana Gariupa »Luna an buskalce – La luna e le lucciole«.
V parvi publikaciji je amaterski fotograf Marco Gorenszach zbrau narbuj lepe fotografije, ki jih je nardiu na Matajurju – narlievši gori Benečije in ki kažejo ljudi, navade, floro in favno ujete v obiektiv v štierih lietnih cajtih. Fotoalbum, ki je zagledu luč sveta 3. dičemberja na »Matajurskem vičeru« v Kobaridu, bo kooperativa Most v sodelovanju s Planinsko družino Benečije predstavila v petak 18. marča, ob 19.30, v slovenskim kulturnim centru v Špietru. Pozdravili bojo špietarski šindik Tiziano Manzini, predsednik Planinske družine Giampaolo Della Dora in predsednik kooperative Most Bepo Qualizza. O bukvah bo spregovoriu direktor Kobariškega muzeja Željko Cimprič, ki je kot amaterski fotograf sodelovau par dvieh »čezmejnih« kolendarjih, ki ju je izdala kooperativa Most v sodelovanju s kamuni Tipana in Kobarid. Le tisti vičer bojo v prestorih Centra odparli razstavo fotografij tud drugih fotografij Marca Gorenszacha, ki jih nie v fotoalbumu. Razstava bo odparta do konca miesca obrila.
Predstavitev bukvi Adriana Gariupa »Luna an buskalce – La luna e le lucciole« bo pa an tiedan potlè, se prave v petak 25. marča, ob 18. uri, v Gorenjem Tarbiju, v prestorih Okna na slovanski sviet. O Gariupovem dielu bo spregovoriu muzicist Antonio Qualizza doma iz Sriednjega, medtem ko bojo nekateri člani Beneškega gledališča prebrali odlomke iz bukvi.
V telem dolgem pripovedovanju je Adriano Gariup zbrau spomine iz mladih liet, kàr je mlad puob začeu odkrivat sviet okuole sebe, ljudi svoje vasi in probleme svoje buj šaroke skupnosti.
Še posebe interesant so odnosi mladega protagonista z njega očetam, v katerih se vidijo razlike dvieh mentalitet. V predgovoru je avtor napisu: »Kar je v telih bukvah napisano, je no malo biografično, avtobiografično an je sad muojga razmišljanja. Upam, de bo branje zbudilo spomine v Benečanih, ki so živieli v tistih lietah.«