»Krivopetniki« očarajo Benečane_«Krivopetniki» incanta la Slavia

V nedeljo, 10. marca, je bila na slovenskem sporedu RAI druga oddaja v nizu petih mladinskih filmov o Benečiji pod naslovom Krivopetniki. Tokrat se je dogajanje odvijalo v Čarnem varhu, medem ko so prvi film posneli pri Mašeri. Obe nekaj več kot dvajsetminutni oddaji sta osvojili in očarali tako mlade kakor odrasle Benečane. Ko smo 19. marca povezavo na drugo oddajo objavili na Facebook strani Doma, se jo je ogledalo čez 2500 ljudi. Tretji film bo na sporedu v nedeljo, 14. aprila, na tretji mreži RAI bis (kanal 103) ob 20. in ponovitev v četrtek, 18. aprila, ob isti uri.

O nizu Krivopetniki smo se pogovorili z režiserjem Janom Leopolijem in soavtorico Lucijo Tavčar:

Kako se je rodila tale TV serija?

Jan Leopoli – »Nastala je slučajno iz dveh paralelnih imputov. Ob snemanju njegovega prispevka za radijsko oddajo Nediški zvon, mi je Riccardo Ruttar povedal, da ima več bratov – Jurija, Žvana in Tonija –, ki imajo dosti znanja in bi lahko te reči posneli za televizijo, da bi se stare navade, stari običaji, stari načini življenja in stare obrti ohranili. Če sem pravično razumel, bodo širili muzej SMO in bi lahko nekaj gradiva televizija posnela, da bi bilo potem tudi to na voljo v multimedijski zbirki. Po drugi strani na našem uredništvu imamo tudi mladinske oddaje in je, daleč od mojega pogovora z Riccardom, med urednico Lucijo Tavčar in odgovorno urednico Martino Repinc prišlo do ideje, da bi ustvarili nekaj oddaj o kulturni dediščini. Beseda je dala besedo in sva z Lucijo prišla do zaključka, da bi lahko eno stvar spojili z drugo. Oziroma da bi ustvarili mladinsko oddajo, ki bi vsebovala tudi vsebine beneške kulturne nesnovne dediščine – tradicije, običaji, posli, obrti –, da vidimo, kako nekdo dela cajne, koše, sarpine … Skratka, se na televizijski trak posname jezik, sliko in način delovanja. In tu so Krivopetniki.«

In kako nastaja pa posamezna oddaja?

Lucija Tavčar – »Najprej greva z Janom k Marini Cernetig na Inštitut za slovensko kulturo in si povemo, kaj nama se zdi zanimivo in ona kaj je še tega na teritoriju. Pozorni smo, da krijemo zemljepisno vsa področja. Da pokažemo Matajur, Čarni varh, Nedižo, Kolovrat … Potem na sedežu RAI v Trstu nastane scenarij in pokličeva vse sodelavce, ki naj bi v naslednji oddaji nastopali, in gremo na ogled. V Benečiji sva skoraj vsaki teden, tako da izbereva kraje, se pogovarjava z nastopajaočimi, kaj bodo povedali in pokazali. Nato se z dvojezično šolo zmeniva za datum in način snemanja. In končo pride dan, ko snemamo s snemalci studia Trak, ki so Aleks Purič, Marko Kandut in Marko Tence. Potem je na vrsti montaža, ki traja dva, tri dni. Tudi glasba je zelo pomemben element. Po vsem tem je še predogled na sedežu in nato oddaja gre v eter.«

Glavno vlogo v filmu pa imajo učenci špietarske dvojezične šole.

Jan Leopoli – »Ja in na tem mestu se javno zahvalim dvojezični šoli Pavel Petričič iz Špietra, ravnateljici Sonji Klajnšček, podravnatelju Davidu Clodigu in profesorici Danijeli Štekar Blažič, ki sledi učencem tudi ob snemanju, in učitelju Mateju Pintarju. V naši ideji smo zahtevali, da bi učenci sodelovali in šola je sprejela našo prošnjo. Dejansko ti snemalni dnevi potekajo med šolskim časom, med poukom. Še enkrat hvala šoli, ki ima posluh, da otroci poznajo neposredno te ljudi. Prijavilo se je več učencev, niso vedno isti, tako da vsi imajo to televizijsko izkušnjo. Dnevi so naporni, dolgo snemamo, ampak prav je, da šola sodeluje, da je povezana s teritorijem.«

Zanimivo je, da se v oddaji prepletata knjižni jezik in narečje.

Lucija Tavčar – »Narečje je del neslovme dediščine in nas cilj je bil, da se tudi ta jezik zabeleži. Treba je povedati, da Benečani imate čudovito narečje, ki ga je vredno gojiti, ki ga je treba predajati mladim rodovom in otroci morajo do tega jezika gojiti nek srčni odnos. Morajo ga čutiti svojega, morajo ga imeti radi, in smo želeli, da je v filmih veliko narečja. Po drugi strani je naš sedež zavezan k temu, da širi tudi knjižni jezik. Zato smo skenili, da bo krivopeta imela neko knjižno slovenščino in da bomo tudi etnologinji Karli Kofol iz Tolminskega muzeja, ki se vsakič pojavlja, dali v usta knjižno slovenščino. Otroci pa govorijo neko mešanico, med knjižnim in pogovornim jezikom.«

Prva dva filma sta imela velik odziv v Benečiji, kaj pa na Goriškem, Tržaškem?

Lucija Tavčar – »Med mlajško publiko smo na Tržaškem in Goriškem zasledili malo težje razumevanje narečja, ampak še vedno to ne ovira gledanja oddaje. Vsako toliko vprašajo starše, kaj posamezna beseda pomeni, in gre. Odrasli pa brez težav razumejo.«

Tretija oddaja bo velikonočno obarvana, kajne?

Jan Leopoli – »Tako je. Posneli smo jo v Sarženti pri gospe Adi Tomasetig. Otroci se bodo naučili peči golobico, oziroma bojo sestavili to cajno, to pletenico, ki so jo nosili na žegan, se pravi blagoslovit. V njo bo Ada, skupaj s sestro Angelo in Giovannijam Corenom položila munihe, golobico, salam, stari kruh, sol, otrobe in sladek kruh – fuja…o. Otroci bojo razmišljali odkod prihajajo ta čudna sporočila in se bodo igrali detektive. Vsi bodo njim sumljivi, in Giovanni, ki so ga že spoznali v Čarnem varhu, in Angela … Bodo opazili potem gospo, mlajšo žensko, ki v gozdu nabira ena želišča in bodo raziskovali. Kako se bo to zaključilo bomo pač videli v oddaji. Pobližje bodo učenci videli tudi Nedižo. Za naslednji, majski film se bomo odselili v Dreko. Naj zahvalim vse te ljudi, ki sodelujejo: Ado in Angelo Tomasetig, Giovannija Corena, Jurja in Žuana Zad Tih, Luiso Battistig in druge. Vsi so tu brezplačno, si vzamejo čas. Televizijsko snemanje je zelo počasno, ampak smo dobili v Benečiji lep sprejem. Vedno so bili vsi na voljo, tako da se mi prvič zahvaljujemo našim sodelavcem in potem seveda gledalcem.« (Ezio Gosgnach)

Grande successo per «Krivopetniki», il ciclo di cinque film per ragazzi sulla Slavia che va in onda nell’ambito della programmazione Rai in lingua slovena. Domenica, 10 marzo, è stato trasmesso il secondo episodio, girato a Montefosca/Čarni varh, dopo quello ambientato a Masseris/Mašera. Entrambi gli episodi, di circa venti minuti, hanno stregato beneciani grandi e piccoli.

Il link al secondo episodio pubblicato sulla pagina Facebook del Dom il 19 marzo è stato visionato da oltre 2500 persone.

Il terzo episodio è in programma per domenica, 14 aprile, su Rai 3 bis (canale 103) alle 20.00; la replica andrà in onda giovedì, 18 aprile, alla stessa ora.

Abbiamo parlato di «Krivopetniki» col regista, Jan Leopoli, e la coautrice, Lucija Tavčar.

La serie è nata sull’onda di un input giunto durante la registrazione di una puntata della trasmissione radio «Nediški zvon». Durante la registrazione della trasmissione, Riccardo Ruttar aveva detto di avere tre fratelli con discreti bagagli di conoscenze, che avrebbero potuto registrare queste cose per la televisione – per mantenere memoria di antiche usanze e tradizioni, di antichi stili di vita e antichi mestieri. La televisione avrebbe potuto registrare del materiale anche ai fini di un ampliamento del museo multimediale SMO.

Nell’ambito dei programmi per ragazzi, la redattrice Lucija Tavčar e la direttrice responsabile, Martina Repinc, stavano pensando a dei programmi sul patrimonio culturale. È, così, maturata l’idea di unire il tutto in alcune trasmissioni per ragazzi sul patrimonio culturale – per vedere come si producono antichi strumenti. Così è nato «Krivopetniki».

Per ogni episodio Tavčar e Leopoli si avvalgono dell’aiuto di Marina Cernetig, dell’Inštitut za slovensko kulturo di San Pietro al Natisone/Špietar. Propongono le tematiche che potrebbero essere d’interesse e Marina aggiunge quant’altro c’è sul territorio. Molta attenzione è riservata a dare copertura a tutte le zone delle Valli del Natisone.

Alla Rai si pensa, quindi, allo scenario; poi vengono contattati tutti i collaboratori che parteciparanno al nuovo episodio. Jan e Lucija sono quasi ogni settimana in Slavia per vagliare le location e prendere accordi con chi comparirà nel nuovo episodio – anche rispetto a cosa dirà e presenterà.

Successivamente ci si accorda con la scuola bilingue di San Pietro al Natisone/Špietar rispetto alla data e alle modalità di registrazione. Nel giorno concordato arriva l’equipe di Studio Trak, composta da Aleks Purič, Marko Kandut e Marko Tence.

Seguono due o tre giorni di montaggio, una visione dell’episodio interna alla sede Rai e, infine, la messa in onda.

Jan Leopoli ci tiene a ringraziare la scuola bilingue Pavel Petričič di San Pietro al Natisone, la sua dirigente, Sonja Klanjšček, il vicedirigente, Davide Clodig, e la professoressa Danijela Štekar Blažič nonché il maestro Matej Pintar. Le riprese, di fatto, avvengono in orario scolastico, con la partecipazione di diversi alunni.

Dal punto di vista linguistico, spiega Lucija Tavčar, la trasmissione presenta una compresenza di dialetto sloveno delle Valli del Natisone, la cui trasmissione ai giovani è importante, anche come lingua del mondo emotivo, e di lingua slovena standard – perché la sede regionale della Rai per la programmazione in lingua slovena ha il compito di diffondere anche la lingua standard. Così, alcuni personaggi parlano sloveno standard; i bambini parlano un linguaggio misto, tra lingua standard e parlato.

Nelle provincie di Gorizia/Gorica e Trieste/Trst l’uso del dialetto sloveno delle Valli del Natisone non ha generato particolari problemi di comprensione. All’occorrenza i bambini hanno chiesto ai genitori o alla generazione adulta che cosa significassero alcuni termini dialettali, riuscendo poi a capire senza grossi problemi.

Il terzo episodio, in programma il 14 aprile, sarà a tematica pasquale. È stato registrato a Sorzento/Sarženta, dalla signora Ada Tomasetig. I bambini impareranno come si fa una «golobica» e lavoreranno a uno dei cesti con cui portare a benedire i cibi pasquali.

Per girare l’episodio successivo, in programma per maggio, la troupe si trasferirà a Drenchia/Dreka.

Jan Leopoli tiene a ringraziare, inoltre, tutte le persone che collaborano a titolo volontario e gratuito: Ada e Angela Tomasetig, Giovanni Coren, Jure e Žuan Zad Tih, Luisa Battistig e altri ancora. Oltre agli spettatori, ovviamente.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp