Lietošnjo kumetusko sezono je zaznamovala polietna šuša. »Nardila je veliko škodo za sadje in vartnine. Še vič za travnike, za senuo. Naši žvinorejci so v krizi, zaki muorajo kupiti senuo, zatuo ki v Nediških dolinah ga nieso napravli zadost. V Terskih dolinah so bli buj srečni, zatuo ki so imieli vič daža,« nam je poviedu Francesco Chiabai, ki je sekretar Kmečke zveze v Čedadu.
Kakuo pa je s kostanjam? »Kazalo je slavo sezono, a sada smo veseli. Zdi se, de bo buojš. In bo na Burnjaku v Gorenjem Tarbiju ku vsako lieto samuo domač kostanj. Vseglih bomo ratinge nardili v naslednjih tiednah.« Za sierak slavo kaže. »Bomo videli, dost bo plešnjoveu. Škoda zaradi šuše se je lietos parložla tisti, ki jo dielajo te duji prasci. Tele zadnji problem se vlieče že puno liet za vse, kar se sadi. Hosti imamo par vaseh in njivah, zatuo te duji prasci pridejo do njih lahko,« je poudaru Chiabai.
Če se varnemo na šušo, je trieba poviedati, depar nas nie sistemu za napajanje, za močiti. In jih na more biti, za takuo ki je naret naš sviet in zaradi premajhanih njiv. »Za jabuke – je Domu še poviedu sekretar Kmečke zveze – nie narbuojša sezona. Kduor je zalivu, je kiek riešu. Trieba pa je poviedati, de tuolega nie bluo laho dielati. Vodo par nas se vozi s traktorjan, pa so močnuo zrasle speže. Cena kumetuskega dizla je poskočila do neba, saj je paršla do 1,30 evru za liter, kar je naumna cena, trikrat vič ku v lietah pred Covidom. Zaradi cene energentu bo za kmetije zlo težka zima!« Dobro je, de lahko naši kumeti imajo pomoči skuoze zakon, ki varjeslovenski jezik in kulturo. »V donašnji situacijise vidi, kaka pametna obločitev je bla dati denar za arzvoj Benečije, Rezije in Kanalske doline tudi kumetijam in kakuo je dobro, de so lani tiste fonde skor podvojili. Pomuoč pride hitro in brez prevelike birokracije,« se veseli Chiabai. »Potriebno bi bluo, de bi še denarja dodala dežela FJK, ki je avtonomna, pa se v telem primeru na svojo avtonomijo pozablja. V gorskim svietu navadni instrumenti nieso zadostni. Kumeti imajo puno buj velike speže, pa njih dielo ima pomien, ki presega ekonomijo, sa’ je zlatavriedno tudi za ambient in za socialnost.« Lani in predlanskinjim je v cajtu Burnjaka Kmečka zveza parpravla iniciativo »Marajna – zaklad kmečkih dobrot«. Gre za vodeni ogled z degustacijami v lokalnih kmetijiah Nediških in Terskih dolin. Obiskovauci med drugim spoznajo skrivnosti izdelave mliečnih in suhomesnih izdelku, konzerv in marmelad. Tudi lietos bo, a buj pozno, pruoti koncu novemberja, de bi oživieli martvo sezono, sa’ tekrat nie iniciativ. (E. G.)
