Špietar in Prapotno sta izgubila status »gorskega kamuna«, ki sta ga nimar imiela od lieta 1952 naprej, medtem ko je po novim v Italiji kar 265 novih gorskih kamunu. Tiste, kar smo v Domu parvi napoviedali dva tiedna odtuod, se je uresničilo 18. febrarja, kàr je vlada sparjela kriterije, po katerih je adan kamun »gorski«. Takuo so sada v gorah kraji ku Čenta, Neme in Fuojda, pa ne Gorenj Barnas, Mečana, Atovca, Kodermaci, Obuorča … Če bi se tuole na zgodilo na Pepeunico, bi lahko mislili, de gre za pustno šalo, za pustni škerc.
Zatuo ki leč 131/2025 predvideva, de bojo med 3.715 gorskimi kamuni po parametrah depopulacije, ekonomske šibkuosti, pomanjkanja storitev in slabe infrastrukture določili te buj potriebne, ki bojo imieli posebne fiskalne olajšave, se je lahko čakati še kajšno presenečenje.
Lokalni administratoirji so jezni, de je paršlo do izključitve Špietra. Tudi v Prapotnem jočejo in se na zmisnijo, de lieta 2019 nieso parstopili k skupnosti gorskega območja Nediže in Tera, sa’ so rajš šli v skupnost kamunu v ravnici s Čedadam na čelu.
Izključitev iz seznama gorskih kamunu »bo nardila riesno škodo ekonomskemu, socialnemu in predvsiem šuolskemu sistemu, par katerim obstaja nevarnost zapiranja šuol,« je napisala Slovenska skupnost za vidensko povinco, ki je telo rieč vzela na sarce. Zbirna stranka Slovencu v Italiji se parčakuje »ponovno vključitev kamunu Špietar in Prapotno med gorske teritorije« in misli, de muore takuo biti tudi po leču, ki varje slovenski jezik in kulturo. V 21. členu leča 38 iz lieta 2001 je namreč napisano, de v zaščitenih kamunah je trieba zasledovati ohranjanje zgodovinsko-kulturnih karakteristik.
Vie se, de zaradi demografskega stanja Benečija niema politične moči; malo in nič šteje par tistih, ki sparjemajo odločitve. Braniti muora svoje intereše po drugi poti in pru sigurno je leč za Slovence te narbuj močnuo rodje, ki ga ima. Reči bi muorle iti na buojš tudi z ustanovitvijo Evropskega združenja za teritorijalno sodelovanje, po katerim se bo v sarcu Evrope rodila močna čezkonfinska dežela, pred katero v Tarstu, Rimu in tudi Ljubljani na bojo mogli zatakniti ušes.
Ezio Gosgnach
Nell’editoriale, il direttore responsabile Ezio Gosgnach commenta l’esclusione di San Pietro e Prepotto dallo status di Comuni montani, a seguito dell’approvazione del 18 febbraio, dei nuovi criteri previsti dalla legge 131/2025, mentre in Italia sono stati riconosciuti 265 nuovi Comuni montani. La decisione suscita forte preoccupazione per le possibili conseguenze economiche, sociali e scolastiche sul territorio. La comunità slovena ha chiesto la reinclusione dei due Comuni, richiamando anche la legge 38/2001 a tutela della minoranza slovena. Il direttore sottolinea infine la necessità di difendere gli interessi della Benecia attraverso gli strumenti giuridici disponibili e la cooperazione territoriale europea.
Traduzione e riassunto: D. D.
Immagine creata con l’intelligenza artificiale sulla base di una foto di Amerigo Dorbolò Uek
