Govorijo »po brginsko«_Parlano il dialetto di Breginj

V soboto, 13. maja, se je v Breginju odvil prav poseben dogodek, predstavitev knjige »Po brginsko«. Prireditev je potekala v starem vaškem jedru v »Sajanovi lindi«, kjer so tudi prostori razstavne galerije. Na presenečenje organizatorjev (družine Mazora) se je predstavitve udeležilo ogromno ljudi, predvsem domačinov, pa tudi znancev, prijateljev in sorodnikov avtorice od blizu in daleč. Prišli so tudi donatorji, kateri so omogočili izdajo knjige, na dogodek pa so se odzvali tudi predstavniki Tolminskega muzeja, Poti miru in KS Breginj.

Za uvodne besede je poskrbel sin avtorice Zdravko Mazora, ki je predstavil potek večera, nato pa sta besedo prevzela govornik doc. dr. Boštjan Kravanja in urednica Vesna Debeljak. Vsebino knjige in njen pomen za Breginjski kot je predstavil družinski sorodnik, Boštjan Kravanja, ki deluje na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, sicer po rodu iz Kobarida. Naposled je o svojem delu spregovorila tudi avtorica sama. Knjigo je posvetila pokojnemu možu Valentinu, s katerim sta vrsto let skupaj zbirala dediščino Breginjskega kota, tako z zbiranjem samih predmetov, kot z zapisovanjem pripovedi, običajev in domačega narečja. Snovna dediščina je dobila svoje mesto v družinski muzejski zbirki, ki sta jo osnovala, nesnovna dediščina pa je sedaj zbrana v pričujoči publikaciji.

Poseben pečat da knjigi doživeta vsebina avtoričinih zgodb, kot tudi osebni vidik skozi odraščanje in življenje krajanov. Knjiga vsebuje tudi poezijo avtorice, hudomušne zgodbe, posebna popestritev knjige pa je zbirka receptov preprostih domačih jedi iz Breginjskega kota. V nadaljevanju v knjigi najdete še stare, po večini že pozabljene molitve, kot tudi (verjetno zapuščino staroverstva) preganjanja urokov, po domače »preti«. V srednjem delu se nahaja še eno zanimivo poglavje, opisi nekdanjih kmečkih opravil kot so sirarstvo, izdelava domačega mila, skrb za obleke z zelo preprostimi sredstvi itd. Zadnji, najobširnejši del knjige pa predstavlja breginjski besednjak po abecednem redu a-ž, z urejenimi prevodi v slovenski knjižni jezik. Sam besednjak je Marta s pomočjo pokojnega moža Valentina in nekaterih vaščanov zapisovala več kot 25 let. Ker se naše narečje izgublja, je ta pisna zbirka posebnega pomena ne le za lokalno prebivalstvo, temveč je tudi uporabna snov za lingviste ob raziskovanju kotarskega (breginjskega) narečja.

Prvi zametki Martinega pisanja segajo v čas po potresu oz. po obnovi Breginja, ko je v domači hiši odprla gostilno, kjer je navezala pristen stik s starejšimi domačini in začela zapisovati posamezne zgodbe po njihovem pripovedovanju. Kmalu so jo opazili pri Trinkovem koledarju iz Čedada, kjer je objavila kar nekaj svojih zgodb. Z leti se je nabiralo gradivo in počasi se je porajala tiha želja po izdaji knjige. Kot sama pravi, »da bi nekaj pristnega in domačega zapustila mladim rodovom,« ki bodo ob branju te knjige verjetno prvič doživeli resničnost skromnega kmečkega življenja svojih prednikov v domačem breginjskem okolju. Čeprav na videz skromna publikacija, bo pustila velik pečat za sam Breginj in okolico.

Predstavitev se je zaključila s 15-minutno video projekcijo zgodovine Breginja, nato pa je sledilo še družabno srečanje s pogostitvijo z breginjskimi štruklji, ki jih je pripravila avtorica sama po receptu iz svoje knjige. Obiskovalci so imeli tudi možnost nakupa knjige, avtoričin sin Zdravko pa je odprl tudi vrata domače Muzejske zbirke Mazora, kjer je nekaj gostov nadaljevalo z ogledom.

Muzej Mazora vsebuje okrog 12.000 eksponatov od pradavnine, srednjega veka, ostaline obeh svetovnih vojn, kot tudi rekonstrukcije črne kuhinje in različnega kmečkega orodja, lovskih trofej, starih oblek, orodja kovača, mizarja, čevljarja, zbirke denarja skozi stoletja, zbirke fosilov in mineralov, cerkvenih molitvenikov, božjih podobic, starih knjig ter gostilniških pripomočkov. Muzej je vsekakor vreden ogleda, za obisk pa se je potrebno predhodno najaviti na telefonski številki: 051 356 507 (Zdravko), 041 987 824 (Lidija). (Z. M.)

Sabato, 13 maggio, a Breginj è stato presentato il volume dal titolo «Po brginsko» (in italiano «Nel dialetto di Breginj»), alla presenza dell’autrice Marta Mazora. A introdurre la serata è stato il figlio dell’autrice, Zdravko, cui hanno fatto seguito gli interventi del dott. Boštjan Kravanja e della curatrice del volume, Vesna Debeljak. Il dott. Kravanja, che lavora al dipartimento di etnografia e antropologia culturale della Facoltà di Lettere e Filosofia a Lubiana, ha richiamato l’attenzione sull’importanza dell’opera, che raccoglie i racconti e descrive le usanze del posto. Pezzo forte del volume è il dizionario del dialetto di Breginj, che per ogni termine riporta anche la versione in sloveno standard.

Da diversi anni a Breginj la famiglia Mazora ha allestito un museo che raccoglie il locale patrimonio materiale, presentato attraverso circa 12.000 pezzi; la nuova pubblicazione esamina ora il patrimonio immateriale, raccolto dalla signora Marta negli anni con l’aiuto del marito Valentin e di alcuni paesani. L’iniziativa permetterà di mantenere memoria dello stile di vita che gli antenati della popolazione locale hanno condotto per lungo tempo.

Per quanti volessero ulteriori informazioni sul libro «Po brginsko» o visitare il museo della famiglia Mazora, è possibile prendere accordi telefonando ai numeri 00386 051 356 507 (Zdravko) e 00386 041 987 824 (Lidija).

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp