Interes, ki ga donas tudi naši ljudje kažejo do svojih navad, kulture, zgodovine in jezika, je znamenje globoke želje po poznanju svojih korenin in tiste podobe slovenskega človieka, ki je v zadnjem stuolietju zblediela in zauoj socialnih sprememb v naši družbi zgubila posebnost in originalnost, ki ju je imiela in s katerima se je v okvieru slovenskega kulturnega prestora in naše večjezične dežele z vso pravico hvalila. Tudi druga ljudstva in manjšine so bile v telem zadnjem stuolietju deležne velikih socialnih sprememb. Dost jeziku je popolnoma izginilo, dost kultur je bluo podvarženo dominantni kulturi, celuo dost narodu je bluo izbrisanih z etnografskih kart. Tudi zauoj telih velikih sprememb in nevarnosti, de velike kulturne bogatije izginejo brez za sabo pustiti sledu, je interes do etnologije močnuo zrastlo še posebe po drugi svetovni vojski. Etnologija, ki je znanost, veda o materialni, socialni in duhovni kulturi posameznih ljudstev in narodu, se je prù po drugi svetovni vojni začela razvijat in rast in se je iz »ljudske kulture« razšerila na študijo »načina, viže življenja«, se prave na celo kulturo niekega ljudstva in tudi skupin kot so majhane etniške skupnosti in jezikovne manjšine. Gre torej za znanost, ki študiera in opisuje materialno, družbeno in duhovno kulturo, ki zajema človieško življenje od rojstva do smarti, navade, ki se ponavljajo v teku lietnih cajtu, vierovanja, ki lahko grejo nazaj do paganske dobe, dielo, s katerim so de ljudje preživljal’. Etnologi so v zadnjih desetlietjih napravli ries veliko in hvalevriedno dielo in so iz pozabe in izgube rešil’ velik part duhovne in materialne kulture naših priedniku in nam takuo ponudli možnost ne le jo poznat in ohranit spomin na njo, pa tud odkrit neparčakovane poglede naše kulture. V prepričanju, de gre za dragoceno kulturno bogastvo, je časopis Dom od samega začetka pisu o domačih vierskih in posvietnih navadah, zbieru stare pravce, molitve in piesmi, objavlju pričevanja starih ljudi. O vsem tuolem so pisali duhovniki in ljudje, ki so se rodil’ v parvi polovici prejšnjega stuolietja, se prave priče iz parve roke tiste ljudske kulture, ritmu kmetuškega življenja, posebne duhovnosti in globoke viernosti; se prave nositelji in poznavalci domačih navad in slovenskega jezika, ki so od svoji priedniku pouerbali še nedotaknjeno bogatijo ljudske kulture. Vas tel material bomo v teli rubriki skušali pregledati in ponuditi bralcem Doma, de se na bo zgubila globoka duša našega ljudstva.
