Že osanajst liet luna plava v Kovačuovim seniku

 
 
»Začel' smo 18 liet odtuod an ries nismo mislili, de telo srečanje puojde naprì tarkaj liet an de zberemo okuole nas tarkaj pisatelju, piesniku an ustvarjalcu. V telih lietah smo jih poslušal' skor 70«.
S telimi besiedami je Margherita Trusgnach odparla vičer »V nebu luna plava«, ki ga je v saboto 10. šetemberja v Kovačuovin seniku na Liesah parpravlo kulturno društvo »Rečan«. Jala je, de »teli vičeri so srečanja med drugačnimi kulturami an jeziki zatuo, de bi se ljudje med sabo zapoznali an postali parjatelji. Napravli smo tudi bukvaca o vičeru, ki jih bomo dal' knjižnicam an društvam«.
Telekrat je biu vičer namenjen pravcam, »tistim, ki nas pejejo nazaj z lieti, kàr nie bluo televižiona an so bile pravce za otroke naše risanke (kartoni animati), an te novim, ki so se rodile iz fantazije naših pisatelju«. Poseban pozdrav so organizatorji pošjali Adi Tomasetig iz Saržente, ki je nie bluo na vičeru zauoj tega, ki je imiela prometno nasrečo.
Po furlansko je Lussia Di Uanis poviedala pravco »Peri pipete«. Lussia je iz Mortegliana, piše an mala kuadre; bila je članica skupine »Trastolons« gibanja »Usmis«. Sodelovala je na vič teatralnih an muzikalnih dielah, ku igrauka. Napravja prireditve za otroke an te mlade, diela tu šuolah s kreatiunimi projekti v furlanskin iziku. Na radiu »Onde furlane« ima program »Flavis a mirinde«. Napisala je piesmi za vič glasbenih skupin an publikala bukva o pravcah za otroke, o piesmih an audioknjigo, napravla je tudi cd s furlansko muziko.
Giovanni Coren iz Petjaga je pa poviedu pravco »Prekleta krivapeta« od Ade Tomasetig, svojo »Zakì u Ruoncu imajo tarkaj sadja« an še dno o zluodju.
Mila Uršič, iz Kobarida, ki je puno dieluna u Soški dolini, sodeluje u kulturnem društvu »Po.be.re«, u društvu upokojencu an je na vičeru prebrala piesmi iz svoje publikacije »Sončni zatoni«. Natuo je poviedala pravco »Polžek Coki«, ki jo je napisala za šenk navuodi, kàr je dopunla tri lieta.
Puno reči bi se moglo poviedat tudi o Silvani Paletti, »duši rezijanske kulture«. Naj povemo le, de je ustanovila zbor »Rože majave«, de pravce an piesmi, ki jih piše u rezijanskem dialektu, so prevedene v vič izikih (po italijansko, niemško, angleško, francosko, slovaško an češko), de raziskuje rezijansko ljudsko izročilo an de sodeluje z Radio Tartst A v oddaji »Ta rozajanski glas«. Poviedala je pravco o lesicah — saj puno rozajanskih pravc guori o žvinah — an tisto, ki ima naslov»Batabuj«.
Malo drugač je nastopu Giacinto Iussa iz Petjaga, ki je predsednik društva Beneških umetniku. Hodu je na slovienske šuole an učiu umetnost u Gorici. Napravu je vič dokumentarnih filmu. Na Liesah je predstavu »Vodanoj« an »Dedek in lisica«.
Te parvi guori o spoštovanju, ki ga je človiek nimar imeu do narave an ki bi ga muoru ohraniti an pokazat še donas. »Vodanoji« so škrati, ki živijo v rieki Nadiži an štrafajo judi, ki nucajo uodo brez pameti an spoštovanja. Te drugi video je vezan na otroške spomine avtorja. V njim se zmisne, kàr se je njega nono skrivu pred navuodi, de je hodu okuole po sejmah an jim parnesu vsake sort sladčin an karamel. Pravu je, de jim je vse tuole dala an pomala nest damu lesica, ki jo je sreču po poti.