Spomladi po travnikah v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini raste puno užitnega dujega zeja. Naši te stari so ga znali lepuo nucati, de bi napravili okusne jedila in zdravila. Donašnji dan ljudje spet odkrivajo telo veliko bogatijo, ki jo zastonj ponuja domača zemlja in ki lahko partegne v naše kraje puno obiskovaucu. Že nekaj liet v Nediških dolinah parpravjajo iniciativo Spomladni okusi ob Nediži. Gre za kulinarično pobudo, na kateri sodeluje puno restavracij teritorija. 16. obrila je biu v Vidnu posvet, na katerem so strokovnjaki (eksperti) arzložili, de je zelo important poznat zeje, zak so part našega vsakdanjega živjenja. V okvieru čezmejnega evropskega projekta, ki se kliče SiiT, so v sodelovanju s Slovenijo, vekuštal’ sistem, s katerim vsi s pomočjo interneta in novih tehnologij, kakor so smpartphone, ipad itd. lahko zastopejo, katere sorte je zeje, ki ga imajo pred sabo in kuo se nuca. Tele sistem so že aršeril’ v šuolah v Vidnu, v Tarstu in na teritoriju Nacionalnega parka Triglava v Sloveniji. Imiel’ so dobre rezultate. Pametno bi bluo nardit nekaj takega tudi tle par nas, predvsien za te mlade in za otroke, ki vse manj poznajo zemljo, na kateri žive in vse manj vedo, kuo nucat bogatije, ki jih ponuja. Če do petdeset liet odtuod je bluo te duje zeje pogosto hrana ubuogih ljudi, tista domača jedila so donas specialiteta, ki so jo sladokusci parpravljeni dobro plačati. »Ankrat so nucali vsak dan te duje zeje, kot so ozebar, sarčnozeje, lustrih, mederjavka, meta, pokrive, ki se ušafajo vsierode v Benečiji,« nam je poviedala Erika Balus, doma iz Gorenjega Tarbija, ki ima univerzitetno specijalizacijo v prehrani (alimentacionu). Kaže, de so že naši te stari viedeli, de je zeje zelo important za našo alimentacion. »Zeje, ki so ga nucali v domači kuhnji, ima elemente, ki čistijo jetra, kri, in blizu tega pomagajo našemu metabolizmu. Se pravi, de so hnucu, de se naše telo zbudi.« Tuole je zlo important, predvsiem spomladi. »Seviede – je jala Balus – vsako zeje vpliva različno na naše organe. Na primier granka jedila pomagajo čistit jetra, meta pomaga par prebavi (digestionu), in tako naprej. Pride reč, de je bla ankrat naša domača kuhnja zelo zdrava. Z zejan so runali marve; fancel; cvarcje s pokrivami, z ozebran, sarčnoziejan; kuhnje…« Kaj bi pa lahko nardili, de tela bogatija se ne zgubi? Seviede nove tehnologije pomagajo, ampa nie zadost. »Mislim – je poviedala Erika Balus –, de predvsiem starši an nononi imajo dužnuost, de uče te mlade, kuo spoznat zeje in kuo ga nucati, de bi napravli domača jedila. Muoramo ahtat, zak’ naša prehrana (alimentacion) nie important samuo, de bi varvali teluo pred boleznimi, pa tudi zak’ je part človiekove identitete. Se prave, de je part naše domače kulture.« Do 2. junja ljudje lahko pokušajo tipična domača jedila parpravjena z zejan v restavracijah Alla trota par Špehuonjah, All’antica na Krasu, Ai buoni amici v Tarčete, Gastaldia d’Antro v Landarju, Le querce na Klančiču, Al giro di boa in Dall’Ava Bakery par Muoste, Alla cascata in Alla posta par Hločje, Al Colovrat na Briegu, Al vescovo v Podbuniescu, Da NA.Ti v Ošnijem, Da Walter v Utani, La casa delle rondini na Dugah, La Milanese v Čarnem varhu, koča Pelizzo na Matajurju, Ai colli na Špesi, Tinello di Sant’Urbano in Da Mario v Prapotnem.
Intervista con Erika Balus, specialista in alimentazione, sulle erbe usate nella cucina tradizionale delle valli del Natisone. Le piante che crescono su questo territorio sono la base dei piatti tipici della zona. Sarebbe importante che anche i giovani imparassero a conoscere le loro proprietà, sia perché si tratta di una cucina sana, sia perché ciò che mangiamo è parte integrante della nostra cultura e, pertanto, della nosrta identità.
