Po naših cierkvah se v božičnem cajtu, kjer se je še ohranila slovenska besieda, mogočno vzdigne slovesna piesam »Te dan je vsega veseljà«, ki nam v visoki poeziji an globoki teologiji pravi skrivnost rojstva božjega Sinù. Pravijo, de se je tela piesam je aršerila po vsi Evropi, takuo de se v isti poeziji an melodiji znajdejo različni narodi, ki jih zajedinijo skupna viera an pobožnost. Za vse tuole smo posebno an iskreno veseli. Božični dan se spet ponavlja med nami, zak’ kàr je dozoreu do nas, ni nikoli vič šu za brieg; je nimar sončni an tudi aktualen dan. Nie samuo spomin, je resničnost za nas. Seviede, če se zaviedamo, de naša viera ni zastariela an tudi ne bo. Pametno pa je, de zastopemo, kaj je »tele dan«, ki nas s svojim soncam rasvetluje. Pomeni, de vsaka naša vas, vsaka družina, vsako sarce muora ratati an postati novi Betlehem, ki je parpravjen sparjeti Sinù božjega. Če se tuole zgodì, an se more zgoditi, naše zivljenje postane novuo, nasa družina bo tempelj ljubezni, naše vasi bojo prestor življenja. V našem cajtu imamo posebno parložnost, de oživimo našo viero, zak’ čemo viervati, zak’ ni samuo navada, ki nas pelje, ampak izbira. Brez izbire viera nima močì, zak’ na rata naša, ostane zuna nas. Če pa jo zberemo, se vse ponovi. Kàr pogledamo na stanje viere v Benečiji, videmo, de ku drugod v cierkvah ni vič tajšnega števila ljudì ku ankrat. A mi se zdi, de so tisti, ki niso zgubili poti do vrat cierkve, buj prepričani an tardni v svojim prepričanju. Zatuo se čakamo, de se od tajšne viere pokažejo tudi parmierni saduovi. Viera je namreč povezana z vsakdanjim življenjam. Od božične viere lahko pridejo v naše družine nova ljubezan, nova solidarnost, iskrena skarb za otroke an starejše ljudì. Od Božiča lahko parčakujemo tudi novo ljubezan do naših vasi. Tako, de naši Betlehemi na ostanejo kot pozabljene vasi, brez ljudì. Parčakujemo tudi, de bomo vsi kupe skarbieli za obstoj našega jezika, naše kulture, naše zgodovine. Takuo, de mi bomo nadaljevali tolo zgodovino, de na postane martva. Zak’ je Božič muoč življenja, ki pride od Boga, je veselje življenja v podobi matere Marije an z njo tudi v podobah naših mater. Zak’ je Božič muoč upanja, ki zna oživieti še, kar se je zdielo martvo. Zaries je Božič izredna velika muoč, ki parhaja z nebes, an nam pokaže, kakuo je viera muoč življenja an ognjišče ljubezni. Božič premaga vse tiste, ki na zaupajo v Boga an pokaže vsiem, kakuo nas Bog ima rad. Če za Božič vsak doživi veliko resnico, de je Buog zaries za nas an živi z nami, vsak bo takuo dobiu pravo resnico življenja an mu bo tala dala veliko veselje, ki ga nobena naspruotna muoč na bo mogla umoriti.
Il direttore responsabile del Dom mons. Marino Qualizza riflette sulle festività natalizie: “Con la fede del Natale arrivano nelle nostre famiglie amore, solidarietà e affetto sincero per bambini e anziani. Con il Natale può arrivare anche un rinnovato amore per i nostri paesi che come Betlemme rivivranno”.
