Černo prejema nagrado Vstajenje_A Cerno il premio Vstajenje

cerno_copy1V ponedeljek, 28. aprila, bo Društvo slovenskih izobražencev slovesno podelilo Viljemu Černu nagrado »Vstajenje«.  Slovesnost bo ob 20.30 v Petrlinovi dvorani v ulici Donizetti 3. Program bodo oblikovali predstavniki odbora za nagrado Vstajenje, Jakob Müller, Barski oktet in predstavnik Zadružne kraške banke. Černo prejema nagrado za peniško zbirko “Ko pouno noći je sarce”. V pesmih Viljema Černa se zrcali hribovski svet zahodne karnajsko-terske Benečije. V njih ne bomo našli nič folklornega, preprostega in naivnega, temveč izrazito moderen pristop, poln bolečine. Osrednja tema Černovega pesniškega sveta, kot trdi Jakob Müller, je zemlja, ki so jo ljudje s trpljenjem obdelovali in vanjo polagali k večjemu počitku svoje drage. Zemlja ima dušo in nosi v sebi lepoto trav, cvetja, drevja in v njej pesnik začuti, da je tudi on del te narave, ki jo ljubi, kakor jo ljubijo tudi vsi njegovi bratje, tudi tisti, ki so odšli v širni svet. V njej obuja spomin na čas, ko tu bili smo vsi Slovenci, v srce Boga vklesani. Trpka je zavest, da sami smo, na zadnjem počivališču. Ostale velike teme so skupnost, religioznost, beseda.  Jezik je identiteta skupnosti, besede pričajo o zvestobi zgodovini in skupnosti. Z besedami krstimo zemljo in jo podomačujemo. Pesnik trpko ugotavlja, da so ubili v nas Besedo, da smo dan brez iskre luči, smo črni cvet smrti. Rešilo nas bo le notranje prerojenje.

Lunedì 28 aprile, alle 20.30 nella sala “Peterlin” di via Donizetti 3 a Trieste, sarà consegnato a Guglielmo Cerno il premio “Vstajenje”  per la raccolta di poesie “Ko pouno noći je sarcé – Ko polno je noči srce”, che è stata pubblicata lo scorso anno dall’editrice “Goriška Mohorjeva” e dal circolo culturale “Ivan Trinko”. Le poesie di Černo sono incentrate sul territorio montano delle Valli del Torre e del Cornappo, nella Slavia friulana, al quale il poeta si rivolge con un approccio moderno e denso di sofferenza. Il tema centrale dell’opera di Černo, come afferma Jakob Muller, è la terra, oggetto di duro lavoro da parte della popolazione e loro ultima dimora. La terra ha un’anima ed è rivestita dalla bellezza dei prati, dei fiori e degli alberi. Anche il poeta Černo si sente parte integrante di questa natura, che adora come hanno fatto tutti i suoi fratelli già approdati all’aldilà. La terra ci ricorda il tempo in cui eravamo tutti sloveni, scolpiti nel cuore di Dio. Ed è amaro constatare che siamo soli, nell’ultima dimora. Gli altri argomenti importanti affrontati da Černo sono la comunità, la religiosità e la lingua. La lingua racchiude l’identità della comunità, le parole sono espressione di fedeltà alla storia e alla comunità. Con le parole battezziamo la terra e la facciamo nostra. Il poeta rileva con amarezza come la lingua sia stata soffocata, tanto da renderci giorno privato del bagliore della luce e fiore nero della morte. Secondo il poeta solo la rinascita spirituale ci salverà. 

 

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp