Rozajonavi tu-w Pragi_I resiani a Praga
Tu-w ti stari časi ti rozajonski kromariji so odïli radë prodajawet pa won w Prago. Prow za prow se na vi, ći pa prit ki te ki čas, ki po
Tu-w ti stari časi ti rozajonski kromariji so odïli radë prodajawet pa won w Prago. Prow za prow se na vi, ći pa prit ki te ki čas, ki po

Lieta 1945 je končala druga svetovna vojska. Kar se je pred njo, med njo in po nji gajalo v Benečiji, je lazajnski famoštar g. Antonio Cuffolo (1889-1959) napisu v dnevnikah

Lieta 1945 je končala druga svetovna vojska. Kar se je pred njo, med njo in po nji gajalo v Benečiji, je lazajnski famoštar g. Antonio Cuffolo (1889-1959) napisu v dnevnikah
Bo šlo vbogime, v pomuoč misijonarjam patru Raza, v Indiji, an patru Francu Sardella v Tanzaniji, kar bojo na Liesah in par Hlocju zaslužil’ skoze staro navado »hliebce brat«. Je
Devetnajst govorniku z adne in druge strani meje, številni in pozorni poslušalci, med katerimi tudi študenti adnega razreda špietarskega liceja in dvojezične šuole, tematike, ki so šle od zgodovine do
Proseguendo nelle iniziative organizzate a Stolvizza/Solbica per creare un’atmosfera di fratellanza tra i tanti stolvizzani residenti e non, l’Associazione «ViviStolvizza», organizza per martedì, 1 novembre, in collaborazione con il gruppo
Toponomastika nekoč nemško-slovenske in dandanes italijansko-furlansko-slovensko-nemške občine Naborjet-Ovčja vas je v osredju pozornosti v knjigi, ki jo je pred kratkim objavil Alessandro Oman iz Ukev. Nova knjiga v italijanščini z

Lieta 1945 je končala druga svetovna vojska. Kar se je pred njo, med njo in po nji gajalo v Benečiji, je lazajnski famoštar g. Antonio Cuffolo (1889-1959) napisu v dnevnikah
»Beneška Slovenija: posledice plebiscita leta 1866 ter politični, gospodarski, družbeni in kulturni razvoj prostora« je naslov znanstvenega simpozija, ki bo v petek 21. oktobra v občinski dvorani v Špietru. Simpozij
V telim miescu otuberju je 150 liet, odkar sta Benečija in Rezija pod Italijo. Dne 3. otuberja 1866 je po vojski z Italijo, avstrijski imperator Franc Jožef na Dunaju dovoliu