Devetnajst govorniku z adne in druge strani meje, številni in pozorni poslušalci, med katerimi tudi študenti adnega razreda špietarskega liceja in dvojezične šuole, tematike, ki so šle od zgodovine do sociologije, od toponomastike do slovenskega šuolstva med drugo svetovno vojsko, od planinske ekonomije v Benečiji do slovenske ljudske piesmi … Vse tuole je bluo možno vidit in čut med znanstvenim simpozijem »Beneška Slovenija: posledice plebiscita leta 1866 ter politični, gospodarski, družbeni in kulturni razvoj prostora«, ki ga je Znanstveni raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti organiziral v petak 21. otuberja, v špietarski kamunski sali pod pokroviteljstvam Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Soorganizatorji posveta so bili Inštitut za slovensko kulturo, Slori, Narodna in študijska knjižnica, Goriški in Tolminski muzej ter Fundacija Poti miru v Posočju.
Simpozij se je varšiu prù na dan, ko so se pred 150. lieti Slovenci iz Benečije in Rezije ter Furlani in Veneti udeležili plebiscita, ki je skor’ totalitarno potardiu parključitev njih dežel kraljevini Italiji. Kater pomien je imeu plebiscit in kakuo se je varšiu v italijanskih deželah in še posebe v Benečiji, je pojasniu zgodovinar Giorgio Banchig in potardiu, de je bluo tisto ljudsko glasovanje čista goljufija, farsa in prevara. Tisto, kar se je zgodilo v Nediških dolinah in beremo na 3. strani telega Doma, dokazuje, de ljudje se nieso zaviedal’ importance tistega glasovanja in so pod kontrolo italijanskih tajnih agentu parsilno podparli parključitev kraljevini Italiji.
Tist plebiscit pa predstavlja začetak križove poti Slovencu v Benečiji in Reziji, preganjanje slovenskega jezika s strani novih oblasti, ekonomski nerazvoj, emigracijo, izoliranje od ostalega slovenskega naroda, obubožanje kulturnega premoženja… Kot rečeno, so se govorniki na posvetu dotaknili številnih tematik, vsaka po sebe zanimiva in vriedna večjega prestora, kot jim tele zapis posveča. Lahko pa združimo njih vsebine v štier poglavja.
Branko Marušič, ki se je veliko trudiu, de bi paršluo do posveta in je narbuojši slovenski poznavalec tistih cajtu, Salvador Žitko, Jože Šušmelj, Robert Devetak, Petra Testen in Tanja Gomiršek so govorili o odnosih med Beneškimi in ostalimi Slovenci v cajtu Risorgimenta, o problemih, ki so nastali, kàr je meja od administrativne postala daržavna, o pisanju slovenskih časopisih glede problemu, ki so jih parnesle nove razmiere med Italijo in Avstrijo in še posebe vprašanje meje, o stikih med Slovenci iz Benečije in Bard, o vprašanju Benečije, Tarsta in Istre v kontekstu velikih sprememb v lietih 1861-1866. Drugih zgodovinskih tematik so se dotaknili Gorazd Bajc, ki je razkriu napete razmiere zaradi slovenskih šuol v Benečiji med drugo svetovno vojsko, Ines Beguš, ki je predstavila administrativno in sodno avtonomijo Benečije pod Beneško Republiko, in Stane Granda, ki je govoriu o narodnem preporodu v Beneški Sloveniji in ponudu nov pogled o vprašanju, zakì so se Benečani borili pruoti Avstriji in se odločili za Italijo.
Korenine tele izbiere gre iskat najparvo v ukinitvi Oglejskega patriarhata ter ustanovitvi goriške in videnske nadškofije, ki sta v svojih semeniščih pripravljali duhovnike parva v večjezikovnem duhu, druga le v italijanskem; drugič v negativnem obnašanju priet francoskih potlè avstrijskih oblasti do domačega jezika ter avtonomije, ki so jo Benečani uživali pod Oglejskim patriarhatom in Beneško Republiko. Jasno je tudi, de že lieta 1848 Beneški Slovenci se nieso borili za Italijo ampa za Serenissimo v upanju, de jim bo varnila stare privilegije. Želieli so biti beneški in ne avstrijski ali italijanski Slovenci.
Drugo poglavje tematik je bluo posvečeno demografiji, ekonomiji, življenju v vaseh na meji. Riccardo Ruttar je predstavu strašne demografske številke od cajta paključitve Benečije Italiji do donašnjih dni in je postavu vprašanje problematičnosti jezikovne identitete in potriebo po večji narodni zavesti; Špela Ledinek Lozej je govorila o planinski ekonomiji na Lubji-Miji in Matajurju; Andrejka Ščukovt pa o strukturi Robedišč in življenju v teli vasi na meji z Benečijo.
V trečjem poglavju so bli na varsti kultura, jezik, piesmi, pravce, toponomastika Benečije kot skupno premoženje vsieh Slovencu. Spregovorili so Marjeta Pisk o Benečiji v kanonizaciji slovenske ljudske piesemske ustvarjalnosti, Barbara Ivančič Kutin o Krivapetah in pripovedni folklori v Benečiji, Silvo Torkar o nekaterih antroponimih, ki so se spremenili v toponime kot Budgoj, Černetiči, Šaligoj, Tarbij …
Nazadnjo so se trije govorniki dotaknili raznih tematik kakor napete razmiere zauoj slovenskih šuol v cajtu druge svetovne vojne v Benešiji (Gorazd Bajc), narodna identiteta pri Slovencih v Furlaniji (Danila Zuljan Kumar), vidna navzočnost slovenščine kot špiegu jezikovnega položaja v Beneški Sloveniji in na koncu še mladinski raziskovalni tabori, ki jih so jih organizirali v raznih krajih na Videnskem (Milan Pahor).
Nella sala consiliare di San Pietro al Natisone/Špietar, venerdì 21 ottobre si è svolto il convegno dal titolo «Beneška Slovenija: posledice plebiscita leta 1866 ter politični, gospodarski, družbeni in kulturni razvoj prostora» («La Slavia Veneta: le conseguenze del plebiscito del 1866 e lo sviluppo politico, economico, sociale e culturale della zona»).
Nel 150. anniversario del plebiscito (del 21 e 22 ottobre 1866) nella Slavia Veneta, il convegno è stato organizzato dal centro di ricerca del Zrc Sazu a Nova Gorica, in collaborazione coll’Istituto per la cultura slovena-Isk di San Pietro al Natisone, col museo Goriški muzej Kromberk-Nova Gorica, col museo Tolminski muzej, coll’ente »Fundacija Poti miru v Posočju«, coll’Istituto sloveno di ricerche-Slori e colla Biblioteca nazionale slovena e degli studi-Nšk di Trieste/Trst.
L’incontro è stato organizzato con l’intento di valorizzare gli avvenimenti sul confine tra Slovenia e Italia, con particolare riguardo alla Slavia Friulana. Il convegno ha analizzato sia il plebiscito stesso, secondo diversi studiosi condotto con metodologie da farsa, sia i rapporti degli sloveni della Slavia durante il Risorgimento rispetto agli sloveni che risiedevano nei territori dell’odierna Slovenia sia le conseguenze del plebiscito sui vari ambiti della vita nella zona e sul suo sviluppo negli anni a venire.
L’evento si è svolto col sostegno dell’Ufficio governativo della Repubblica di Slovenia per gli sloveni d’oltreconfine e nel mondo.
