Toponomastika nekoč nemško-slovenske in dandanes italijansko-furlansko-slovensko-nemške občine Naborjet-Ovčja vas je v osredju pozornosti v knjigi, ki jo je pred kratkim objavil Alessandro Oman iz Ukev. Nova knjiga v italijanščini z naslovom »La toponomastica del comune di Malborghetto-Valbruna« je sicer sedma v okviru zbirke o zgodovini in kulturi »Posebne izdaje Muzeja«, ki jo ureja Etnografski muzej v Beneški palači.
Z avtorjem, ki je v preteklosti že izdal druge publikacije o domači kulturi, še posebej o rastlinah v Kanalski dolini z ozirom na njihova slovenska imena ter o ukovško-ziljskem slovenskem narečju, smo se pogovorili o namenih nove publikacije.
Gospod Oman, koliko let ste pripravljali novo publikacijo?
»Morem reči deset let, samo da sem bolj globoko študiral naša krajevna imena zadnja dve, tri leta. Začel sem prav delati na toponomastiko po intervjuju, pri katerem je z Anno Wedam sodeloval Paulču Hanzi, ker takrat sem opazil, katere možnosti smo imeli za pripravljanje raziskovalnega dela in knjige.«
S katerim namenom ste se lotili tega raziskovalnega dela?
»Mislil sem to narediti, ker sem kot za druga dela opazil, da pride vse pozabljeno. Moj namen je ta, da ostane kaj za nas, ki smo že priletni, in za mlade. Nekoč so ljudje bili bolj na teritoriju, dandanes gremo malo levo in malo desno in zato pride vse pozabljeno. Upam, da bo to delo ostalo in tudi da mladi ljudje bodo začeli drugačno gledati na naše kraje.«
Po katerih kriterijih ste sestavili seznam zbranih toponimov?
»Vse tisto, kar sem dobil, sem napisal. Začel sem v Ukvah, potem sem šel v Ovčjo vas, v Naborjet in Šenkatrijo v Lužnice. Kriterij je bil to, da vse tisto, kar sem dobil, sem napisal in potem sem po bibliografiji tudi malo iskal, kateri pomen imajo vse tiste besede«
Dandanes je Občina Naborjet-Ovčja vas, prav kot celotna Kanalska dolina, štirijezična. Poleg italijanščine govorimo slovensko, nemško in furlansko. Nekoč je bila dvojezična. Govorili smo nemško in slovensko. Ali imajo kraji vedno imena v vseh jezikih? A so območja, kjer prevladujejo toponimi z izvorom, ki je povezan še posebej z enim jezikom?
»Ja, recimo, dandanes, kot sem lahko opazil, so v Lužnicah vsi štiri jeziki, tudi furlanščina. Hočem pa to povedati: osnova, kot sem jo dobil, je slovenščina, potem so prišli Nemci in so logično domača imena dali v nemščini; zadnji Furlani, ker pač tako se spreminja življenje.«
Na katere odzive ste naleteli s strani informatorjev, ko ste navezali stike z njimi, da bi pripravili to publikacijo?
»Moram reči, da so bili navdušeni in zato so mi hitro začeli pomagati. Večkrat sem se srečal z vsemi, ker najprej sem moral napisati imena in potem sem moral na zemljevidih preveriti, ali je tisto, kar sem napisal, bilo prav, ker ni prav enostavno napisati na zemljevidih.«
Medgeneracijsko gledano, koliko poznajo mladi toponime, ki ste jih zbirali?
»Jih ne poznajo ne samo mladi, meni se zdi tudi stari, ker vse pride pozabljeno. Vsekakor to je zaradi takega življenja, kot sem že rekel. Upam, da se bodo stari in mladi približali temu delu in upam, da mi bodo tudi rekli, da imajo kaj za izboljšati, da je v knjigi morda nekaj, kar ne gre, ker je ta knjiga odprto delo.«
H knjigi je priložen tudi zemljevid. Na katere težave ste naleteli, ko ste določili zemljepisno lego krajevnih imen na zemljevidu?
»Ni bilo lahko, ker na začetku sem mislil delati le na navadnih zemljevidih merila 1:25.000, potem sem pa opazil, da tako ni šlo in mi je potem pomagala magistrica Giulia Qualizza iz Čedada. Preko dovoljenja s strani dežele Furlanije-Julijske krajine smo na ortofoto napisali vsa krajevna imena«
A imate še druge raziskovalne načrte za naprej?
»Trenutno ne, samo bi hotel spet natisniti delo o etnobotaniki, ker sem po poplavi v Ukvah izgubil vse knjige, ki smo jih imeli v skladišču.«
Nell’intervista rilasciata alla redazione del Dom, Alessando Oman di Ugovizza/Ukve parla dei motivi e del percorso che hanno portato alla pubblicazione del suo nuovo libro «La toponomastica del comune di Malborghetto-Valbruna», uscita nell’ambito della collana «I Quaderni del Museo» del Museo Etnografico di Malborghetto. La nuova ricerca, pubblicata coi contributi della legge regionale di tutela delle minoranze di lingua tedesca (20/09), è stata realizzata da Oman partendo dalla bibliografia disponibile e dalla ricerca sul territorio. L’attuale quadrilinguismo (italiano, sloveno, tedesco e friulano) della Valcanale emerge anche nei toponimi, anche se pure nel loro caso quelli che costituiscono la «base» della toponomastica locale sono quelli sloveni e tedeschi. Anche per il cambiamento degli stili di vita nel corso degli ultimi decenni, moltissimi toponimi che Oman ha registrato sono sempre meno conosciuti e l’autore spera che l’opera possa contribuire a mantenerli vivi e trasmetterli, nonché che tramite essa anche gli abitanti della Valcanale si interessino al ricco e variegato patrimonio toponomastico locale. A corredare il nuovo libro c’è anche un CD, con cartine su cui è riportata la collocazione dei toponimi registrati. In passato l’autore ha già pubblicato opere sull’etnobotanica locale e sul dialetto sloveno zegliano di Ugovizza.
