A Camporosso le litanie di S. Giuseppe_V Žabnicah pojejo slovenske litanije

11 S GiuseppeIl canto delle litanie, che sono codificate e conosciute anche altrove, inizia oggigiorno nel triduo precedente la ricorrenza legata al santo, ossia il 16, il 17 ed il 18 marzo. In ognuna di queste giornate, verso la fine della celebrazione della messa nella chiesa parrocchiale di sant‘Egidio, il parroco Dionisio Mateucig si sposta davanti all’altare dedicato a san Giuseppe. A Camporosso lo stesso svolgimento delle celebrazioni religiose è sopravvissuto in forma in parte bilingue italiano-sloveno per la stessa storia linguistica del paese (sebbene sia ora fortemente diminuita, in tempi passati la componente parlante il locale dialetto sloveno zegliano era preponderante). Tornando alle litanie, al giorno d’oggi vengono cantate dopo la messa serale e nuovamente proposte alla fine della messa solenne celebrata il giorno di san Giuseppe; anche nel caso una delle giornate fra il 16 ed il 19 cada la domenica, vengono cantate sempre verso la fine del rito. Un tempo era diverso. Come ricordano gli anziani del paese, veniva celebrata una novena – similmente a come avviene ancora ad Ugovizza/Ukve in occasione della ricorrenza legata al locale copatrono san Sebastiano (20 gennaio). L’altare di san Giuseppe veniva decorato con corone di rami d’abete – mentre ora vengono più semplicemente poste decorazioni floreali. Durante queste giornate, al mattino veniva celebrata la messa e la sera veniva recitato il rosario, dopo il quale si cantavano le litanie: cantava per prima una voce maschile (quella del parroco, ma non necessariamente) – a cui seguiva la risposta dei cantori. Al giorno d’oggi questa modalità di canto si è mantenuta; ciò che è cambiato è il quadro di riferimento – perchè un tempo la risposta in sloveno era conosciuta da quasi tutti, mentre ora solo da una parte. Nel tempo si è anche persa l’usanza della messa mattutina, sostituita da quella serale – anche se, coi ritmi della vita odierna, gli stessi camporossiani faticano a prendere parte alle celebrazioni in ogni caso. Così come i camporossiani/Žabničani vanno a messa ad Ugovizza per san Sebastiano/sveti Boštjan o a Valbruna/Ovčja vas per santa Lucia/sveta Lucija, va comunque notato che anche gli ugovizzani/Ukljani si recano a Camporosso per san Giuseppe/sveti Jožef – così come fanno, anche se ora molto più di rado rispetto al passato, anche i valbrunesi/Učani.

V Žabnicah je še vedno živ običaj, da ob godu svetega Jožefa pojejo slovenske litanije v čast vaškemu sopatronu ob svetem Egidiju. Petje litanij svetega Jožefa, ki so kodificirane in znane tudi drugje, se dandanes začne 16. marca in gre naprej do slovesne maše 19. marca. V teh dneh gre župnik Dionisio Mateucig proti koncu maše pred oltar, ki je v farni cerkvi svetega Egidija posvečen svetemu Jožefu in pojejo te litanije. Poslušalce spominjamo, da se obredi v žabniški cerkvi še vedno opravijo delno dvojezično – saj je nekoč pogovorni jezik večine Žabničanov bilo krajevno ziljsko slovensko narečje, ki ga pa dandanes obvlada samo delež domačinov. Litanije pojejo po večernih mašah in na slovesni maši, ki jo opravijo na dan svetega Jožefa. Petje se odvija tako, da najprej poje moški solist, nato mu odgovorijo drugi pevci in vsi verniki. V primerjavi s preteklostjo, na žalost v Žabnicah samo delež domačinov pozna odgovore. Dandanes je v Žabnicah za svetega Jožefa preživela trodnevnica, a so nekoč tudi tam, prav kot v Ukvah ob praznovanju vaškega sopatrona svetega Boštjana, imeli devetdnevnico. Zanimivo je, da, kakor hodijo Žabničani k maši v Ukve za svetega Boštjana ali v Ovčjo vas za tamkajšnjo sopatrono sveto Lucijo, prihajajo tudi Ukljani in od kdaj do kdaj  tudi Učani v Žabnice za svetega Jožefa.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp