Miesac otuber je v Benečiji cajt za praznike kostanja. Ob burnjakih pa je cajt, de se pregleda, kakuo je šla kmetijska sezona. »Parvi podatki, ki jih imamo, nam kažejo, de je šla stagjon zadost dobro. Tuole za jabuke v Benečiji, za česnak v Reziji, za grah (fižol) v terski dolini. Vsierode so vartovi dobro obrodili. Nie šlo pa po parčakovanjah za sierak. Nomalo zauoj suše poliete in še posebno zauoj škode, ki so jo nardili po njivah te duji prasiči (merjasci) in jeleni. V nekaterih krajeh bojo pobrali manj ku pou sierka od tistega, ki se ga je parčakovalo. Vseglih kaže, de bo ‘na dobra stagjon,« je Domu poviedu Stefano Predan, sekretar Kmečke zveze videnske province, ki zbiera slovenske kmete v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini Kuo pa je s kostanji, ki so že puno liet bouni? »Buojš ku lani in predlanskinjim je! Če pomislimo, de smo lieta 2010 imiel’ za devetdeset par stuo manj kostanja ku lieto priet, kaže, de se problem počaso riešava. ‘An miesac odtuod je paršu von bilten regionalne agencije za kmetijstvo ERSA in je biu notar članek gor mez boliezan od kostanja. Reči gredo počaso na buojše, takuo ki so predvidevali pet liet nazaj, kàr se je parkazu tele škodljivac šiškarica. Njega antagonisti, ki so že parsotni v naravi, so začeli počaso rasti. Sada pokrivajo že štierdest par stuo šiškarice. Počakati je trieba še kajšno lieto in bojo kostanji spet zdravi,« je odguoriu Predan. Glede akcije, ki so jo lani nardili jagri, s tem, de so potrosili pruotiškodljivca, Predan takole pavi: »Par kajšnim kraju je sigurno pomagala. Pa eksperti, strokovnjaki pravijo, de bi bla tudi brez nje situacija glih taka. Se pravi, de tista je bla buj paliatiu ku prava medežina, pravo zdravilo. Strokovnjaki so pravili, de bojo kostanji ozdravili v desetih lietah in kaže, de bo takuo. Zanimivo pa je, de so se nieke sorte kostanja pokazale buj odporne, buj močne pruoti šiškarici. Purčinac je biu in ostaja te buj bolan, objak pa je te narbuj zdreu. Z ERSO smo pred kratkim guorili, de bi napravili pilotni projekt. Nasadili bi samuo objak, de di videli, al’ je zaries buj močan od te drugih sort. Če bi tuole daržalo, bi imieli rešiteu ne le za naše kraje ampa za celo Evropo, kjer je kostanj bolan zauoj šiškarice.«
I produttori di castagne della Slavia, e con loro gli operatori turistici e tutta la popolazione, tirano un sospiro di sollievo perché la produzione è in ripresa. Il segretario della Kmečka zveza, Stefano Predan, in un’intervista al Dom spiega che il cinipide galligeno, che nel 20110 aveva ridotto la produzione del 90 per cento, sta arretrando grazie all’azione degli antagonisti naturali. »Questi coprono già il 40 per cento del cinipide e in qualche anno la produzione dovrebbe tornare alla normalità», fa sapere. Quanto all’introduzione da parte di Federcaccia, nel maggio2014 dell’antagonista torymus sinensis nei boschi colpiti, Predan ha affermato che l’operazione «da qualche parte ha sicuramente avuto effetti positivi. Secondo gli esperti, tuttavia, si sarebbero ottenuti comunque gli stessi risultati grazie all’azione degli antagonisti naturali già esistenti sul territorio. In pratica, quell’operazione è stata più una cura palliativa che la soluzione del problema. La scienza aveva detto che i castagni sarebbero guariti in una decina d’anni e sempra proprio che sarà così».
