Novo cerkveno lieto začne v nediejo 30. novemberja z adventin cajtam. Tele cajt, v katerim kristjani čakamo na Jezusovo rojstvo, »nas spominja, de je Božje kraljestvo z nami in med nami. Advent pomeni, de Buog parhaja k nam in de smo vsi poklicani, de ga sprimemo zvestuo in veselo – je napisu teolog msgr. Marino Qualizza –. Sparjeti Kristusa in viervati v Boga pomeni skarbieti tudi za naše življenje in se pomagati adan drugemu. Par nas skarb gre tudi za kulturo in za jezik, de ohranemo, kar daje lepoto našemu življenju v cierkvi, doma, v družini in zuna v vsieh vaseh, de spet zazvoni glas življenja.« Advent ima v Benečiji še posebnan čar, ki ga ponuja Devetica božična, se prave tisto pobožno ruomanje od hiše do hiše med ponavljanjam starih besedil, s katerimi gaspodinje pozdravljajo podobo Matere Božje, med molitvijo rožarja, med pietjam Lavretanskih litanij in božičnih piesmi. Lepuo je, de se v vaseh lieške fare tela liepa vierska navada ponavlja in s tem ohranja veliko kulturno in jezikovno bogastvo.
Nomalo liet tudi v Benečiji (v Kanalski dolini ima tela navada močne korenine) parpravljajo adventne vence al’ kranceljne v cierkvah in hišah. Gre za iz zelenih vej spleden krancelj s štierimi svečami, ki ima vič simboličnih pomienu.
Krancelj si je izmisnu niemški evangeličanski teolog in pionier socialnih dejavnosti Johan Wichern (1808-1881), ki ga je parvič predstavu lieta 1839 v Hamburgu. Njega namien je biu skrajšat otrokam parčakovanje božičnih prazniku in je od sparvič na velikem okovnem lesenem sviečniku paržgau svečo za vsak dan adventa in s tem ustvaru venec. Glede na število dni adventa v cerkvenem koledarju, se je spreminjalo tudi število paržganih svieč. Štier velike biele sveče so predstavljale štier adventne nedieje, med njimi pa je 18 do 24 majhanih ardečih svieč zagorielo za vsak dielovni dan v adventu in tuo do 24. dičemberja.
Krancelj je biu že v starih cajtih napravljen predvsiem iz lomberja, ki je simbol zmage. Teolog Winchern je par tem morebit imeu v mislih Kristusovo zmago nad grieham in smartjo ter obrambo pred hudim, sa’ luč predstavlja zmago nad tamo.
Iz gorenjih dežel Niemčije se je adventni krancelj razšieru narpriet po vseh evangeličanskih cierkvah, kmalu pa se je odparu pot v domuove vierniku in je postù zadost buj majhan in le s štierimi sviečami, ki predstavljajo štier adventne nedieje.
V katoliški Cierkvi so parvič postavli adventni krancelj lieta 1925 v stolnici niemškega miesta Köln.
Adventnemu kranceljnu so dali vič simboličnih pomienu. Okovna oblika pomeni popunost in venčnost. Zelene veje govorijo o življenju in o Jezusu Kristusu, ki parhaja med nas. Simbolika vijolične farbe sveč predstavlja upanje, de bo tamà premagana.
Štier svieče imajo posebno simboliko in predstavljajo štier vierske resnice (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konac sveta); pomenijo tudi štier strani neba (sever, jug, vzhod in zahod), kar govori o univerzalnosti Kristusovega učlovečenja za vas sviet in vse ljudi in tudi štier lietne cajte, kar pomeni, de je bluo Kristusovo rojstvo velikega pomiena ne samuo za tisti zgodovinski cajt, v katerem je živeu, ampak za vse cajte. Nekateri povezujejo štieri adventne nedieje in svieče kranceljna s štie-rimi cajti zgodovine odrešenja: od stvarjenja do Abrahama, od Abrahama do judovskih kralju, od judovskih kralju do babilonskega hlapčevanja, od babilonskega hlapčevanja do Kristusovega rojstva.
Svieče paržgemo takuo, de na parvo adventno nediejo paržgemo parvo, na drugo blizu parve tud drugo – in takuo naprej do četarte nedieje, kar pomeni, de je v cajtu, ko se bližamo rojstvu Jezusa Kristusa, zmieram vič svetlobe. V duhovnem smislu tuo pomeni, de buj blizu smo Bogu, vič je svetlobe tudi v našim življenju.
Domenica 30 novembre inizia l’avvento, periodo di preparazione al Natale. In questo periodo rivivono nei nostri paesi le belle tradizioni di Natale. Una di questa è la Devetica božična, la Novena di Natale, ancora viva nei paesi della parrocchia di Liessa.
