Lietos je bluo na Dan Republike, ki ga praznujemo 2. junja, še posebno slovesno in veselo, sa’ je bla 80. oblietnica referenduma iz lieta 1946, na katerim so se italijanski daržavljani odločili za republiko in pruoti monarhiji. »Donas se zmisnimo poti, ki je povezala puno generacij in puno teritorju. Poti, ki je premagala težke momente in doživiela navdihujoče čajte ter utardila vezi solidarnosti in parpadnosti, zavoj katere smo in se čujemo povezane. Tuole je donašnja Italija, sad diela in truda puno ljudi,« je jau predsednik Sergio Mattarella.
Po cieli Italiji so ble 2. junja posebne cerimonije. Par nas je bla samuo tista, ki jo je v Ažli parpravu špietarski kamun v sodelovanju s skupino alpinu. Šindik Cesare Pinatto je poviedu, de je Dan Republike praznik demokracije, zaki 80 liet odtuod, po drugi svetovni vojski in fašižmu nieso bli vsi Italijani adne pameti, pa so šli masovno votat, parvi krat tudi žene, in potle spoštovali vojo večine, ki je bla za Republiko, in šli naprej vsi kupe za skupno dobro. Zatuo referendum izpred 80 liet nas uči, de se more iti kupe naprej v meru in spoštovanju, četudi jo mislimo drugač. Na smiemo gledati buj, na kar nas parti, ku na kar nas darži kupe.
Ries je, de na referendumu 80 liet odtuod nieso bli italijanski daržavljani adne pameti. Za republiko jih je bluo 54,3 par stuo, za monarhijo 45,73 par stuo. V videnski provinci, pod katero je taktrat biu tudi Pordenon, je bluo za republiko obiunih 63 par stuo.
V Benečiji pa je bla večina za kraja. V 10 popunama slovenskih kamunah so bli za republiko samuo v treh: 72,51 par stuo v Bardu, 57,57 par stuo v Tipani in za las v Špietru, sa’ je bluo za republiko 50,58 par stuo glasou. V Dreki, Garmaku, Podbuniescu, Reziji, Svetem Lienartu, Sauodnji in Sriednjem pa so bli močno za monarhijo. Pomislite, de je v Sriednjem monarhija parjela 92,33 par stuo glasou, republika pa 7,67 par stuo.
Zaki se je tuole zgodilo, je arzluožu lazanjški famoštar g. Antonio Cuffolo v svojem dnevniku, Takole je napisu 2. junja 1946: »Vse je šlo votat Kristjansko demokracijo in večina kraja, kier so zadnje dneve monarhistični sudi preplavili vso Italijo skuoze snoparje«.
Kajšan dan potlé, 11. junja, je g. Cuffolo napiusu: »Republika uradno proglašena. Po Italiji demonstracije veseja in … žalosti zlasti v Neaplju. Tudi v Špietru vse v bandierah in vas dan tonkajo. V Podbuniescu kakor Velik petak.« Poviedati je trieba, de Benečani, Rezijani in Kanalčani so bli edini Slovenci, ki so votali na referendumu, sa’ nie bluo še določeno, če bota Goriška in Taržaška parpadala Italiji. In poviedati je trieba tudi, de so kupe z referendumam votali tudi za ašemblejo, ki je parpravla novo italijansko koštitucion, v kateri je že na začetku zapisano, de Republika varje s posebnimi normami ljudi, ki guoré drugač jezike.
Pa se je za Slovence videnske province tuole zgodilo šele lieta 1999. Muorle so iti mimo tiste tamave lieta Benečije, v katerih so komandierale skrite organizacije, ki so jih oznanjali že rezultati samega referenduma.
Ezio Gosgnach
Il direttore responsabile, Ezio Gosgnach, scrive che in occasione dell’80° anniversario del referendum del 1946, celebrato il 2 giugno, il presidente Sergio Mattarella ha ricordato il percorso che ha portato alla nascita della Repubblica Italiana e i valori di solidarietà, appartenenza e unità che ne sono alla base. Anche ad Azzida si è svolta una cerimonia organizzata dal Comune di San Pietro e dal gruppo degli alpini. Il sindaco Cesare Pinatto ha sottolineato come il referendum rappresenti un esempio di democrazia: nonostante le diverse opinioni presenti nel Paese dopo la guerra e il fascismo, gli italiani accettarono il risultato delle urne e continuarono a lavorare insieme per il bene comune.
A livello nazionale il 54,3% degli elettori votò per la Repubblica, mentre il 45,73% scelse la monarchia. Nella provincia di Udine la Repubblica ottenne circa il 63% dei voti, ma in Benecia la maggioranza si espresse a favore del re. Nei dieci comuni di minoranza slovena solo Bardo, Taipana e San Pietro votarono per la Repubblica, mentre negli altri prevalse nettamente la monarchia; a Stregna, ad esempio, la monarchia raccolse il 92,33% dei voti.
L’articolo riporta anche alcune annotazioni del parroco Antonio Cuffolo, che descrisse il clima politico dell’epoca e le reazioni successive alla proclamazione della Repubblica. Viene inoltre ricordato che, insieme al referendum, si votò per l’Assemblea Costituente che elaborò la nuova Costituzione italiana, nella quale fu previsto il riconoscimento delle minoranze linguistiche. Per gli sloveni della provincia di Udine, tuttavia, tale tutela arrivò concretamente solo molti anni più tardi, nel 1999.
Riassunto e traduzione: D. D.









