Nieman velikih spominu o Postu v mladih lietah; narvič o zadnjih dni Pusta. Kar mi je buj ostalo, je bluo petje Miserere ob sriedah v cerkvi na Zariščah v Miersi an Križova pot par Svetin Lienarte ob petkah. Tela druga pobožnost je bla veselje za nas, zak’ smo se mogli lovit okuole cierkve an potlé, potni, služiti par andohti. Tuo je bluo vse.
Kàr pa san vstopu v semenišče, so se stvari poslabšale, zak’ smo mimo šuole imieli duge andohti an na žalostan način, sa’ so nam pravli, de je bla potrieba se spokoriti. Tuole smo zastopili buj pozno, kadar smo odrasli an smo zakurili kjek za plačati pred Buogam.
Za glih reči, nieman liepih spominu nekdanjega Posta, vse nasprotno od donašnjih dni, kadar nam je pomien Posta predstavljen na buj parljubno vižo. Ries je, de se muoramo spokoriti, tuole pa je Božji dar, ne štrafinga an groza. An kadar san parvi prebrau, de je postni cajt duhovna pomlad, ki vse oživi, sam oživeu tudi jest. An takuo je v resnici. Post je obnovitev našega življenja an nadaljevanje v dobrih dielah.
Še adna stvar mi je bla zlò težka v mladih lietah: molitev.
Kadar so mi pravli, de je p. Arkangel, do lieta 1953 dugolietni manih spovednik na Stari Gori, molu vas cajt, kàr smo mi otroci vič ku ‘no uro gledali kino (činema), je bla za nas mladoletnike velika čuda. Samuo zmoliti ‘an Očenaš zvičer je bluo že veliko dielo. Morebiti tudi zatuo, ki so nam par spuovedi dajali za pokuoro kajšno molitev, takuo de je molitev postala pokuora. Pa na more biti takuo, če se zaviedamo, de molitev je kjek živega, ku kadar guormo med nami an se veselo pravimo, kaj liepega se je zgodilo, včasih tudi nadluožnega.
Prù takuo je tudi z Buogam.
Njemu v molitvi povemo, kaj nam se je zgodilo, kaj gre pametno po pot’, kaj smo zgrešili an od Njega vprašamo odpuščanje, pomuoč, mier an vesejè za nas an za naše bližnje.
Če pa pomislimo, de molitev ni samuo v besiedah, pa še vič v dejanju, v dielu, ki ga vsaki dan opravljamo, so reči se lievš.
Pridi molit, o kristjan!_Vieni a pregare, cristiano!
Kàr pa san vstopu v semenišče, so se stvari poslabšale, zak’ smo mimo šuole imieli duge andohti an na žalostan način, sa’ so nam pravli, de je bla potrieba se spokoriti. Tuole smo zastopili buj pozno, kadar smo odrasli an smo zakurili kjek za plačati pred Buogam.
Za glih reči, nieman liepih spominu nekdanjega Posta, vse nasprotno od donašnjih dni, kadar nam je pomien Posta predstavljen na buj parljubno vižo. Ries je, de se muoramo spokoriti, tuole pa je Božji dar, ne štrafinga an groza. An kadar san parvi prebrau, de je postni cajt duhovna pomlad, ki vse oživi, sam oživeu tudi jest. An takuo je v resnici. Post je obnovitev našega življenja an nadaljevanje v dobrih dielah.
Še adna stvar mi je bla zlò težka v mladih lietah: molitev.
Kadar so mi pravli, de je p. Arkangel, do lieta 1953 dugolietni manih spovednik na Stari Gori, molu vas cajt, kàr smo mi otroci vič ku ‘no uro gledali kino (činema), je bla za nas mladoletnike velika čuda. Samuo zmoliti ‘an Očenaš zvičer je bluo že veliko dielo. Morebiti tudi zatuo, ki so nam par spuovedi dajali za pokuoro kajšno molitev, takuo de je molitev postala pokuora. Pa na more biti takuo, če se zaviedamo, de molitev je kjek živega, ku kadar guormo med nami an se veselo pravimo, kaj liepega se je zgodilo, včasih tudi nadluožnega.
Prù takuo je tudi z Buogam.
Njemu v molitvi povemo, kaj nam se je zgodilo, kaj gre pametno po pot’, kaj smo zgrešili an od Njega vprašamo odpuščanje, pomuoč, mier an vesejè za nas an za naše bližnje.
Če pa pomislimo, de molitev ni samuo v besiedah, pa še vič v dejanju, v dielu, ki ga vsaki dan opravljamo, so reči se lievš.
An če se damo tarkaj skarbi, de v nediejo gremo h sveti maši, dopunemo v našim življenju tisto takuo vriedno an modro povezavo med dielam an molitvijo.
V teli povezavi je dokončnost an zrielost an zdravje našega življenja.
Post je, kar potrebujemo pred Veliko nočjo. Zak’ Post nas peje h tajšni Veliki noči, ki rasvetli celuo življenje an spremenì nuoč v dan.
Takuo nam je pokazana tudi pot odrešenja: skuoze puščavo telega zivljenja pridemo že sada v luč, ki nam kaže večno vesejè.
Že od sada videmo, kar nam je Buog parpravu an se veselimo.
Zatuo muoramo iti naprì an hoditi tudi, kadar je pot starma. Božja milost je nimar z nami an takuo nam daje pokusati večne dobrine.
Marino Qualizza
Nell’editoriale il direttore responsabile, mons. Marino Qualizza, riflette sul significato della Quaresima come primavera dello spirito, che rinnova la nostra vita e ci fa proseguire nelle opere buone. Anche la preghiera non è una penitenza, ma un momento di dialogo con Dio, in cui parlargli di ciò che ci succede e chiedergli il bene di chi ci circonda e perdono per quando sbagliamo.
Deli članek / Condividi l’articolo
Zadnje novice
Ultime notizie
Tednik »Esaminatore Friulano«, javna tribuna za ideje duhovnika Giovannija Vogriga _ «Esaminatore Friulano», la tribuna delle idee di don Giovanni Vogrig
Med tradicijo, prostovoljstvom, birokracijo in željo po rasti _ Tra tradizione, volontariato, burocrazia e voglia di crescere
Naa pert od tih slavinski djalëtöw _ Il resiano, parte dei dialetti sloveni
Ko so na zavodu Zanon poitalijanili _ Quando anche l’Istituto tecnico Antonio Zanon contribuì all’italianizzazione forzata
Lietos bo gorski praznik tri dni _ Quest’anno la Festa della Montagna durerà tre giorni
Novice iz Občin Nediških dolin _ Notizie dai Comuni delle Valli del Natisone
Združeno kraljestvo obžaluje brexit _ Il Regno Unito rimpiange la Brexit
Buog loni, pater Pavel. In veselo naprej _ Grazie, padre Paolo. E avanti con coraggio
Ne spreglejte v Domu 31. avgusta _ Non perdete il Dom del 31 agosto
Oblica vabi na Obliški senjam _ A Oblizza torna l’Obliški Senjam: una giornata per riscoprire tradizioni, sapori e musica