Dne 25. junja Slovenija praznuje dvajst liet novega rojstva ku neodvisna daržava, pride reč, de je postala ku Italija an druge europske daržave popolnoma samostojna. Ku vsako rojstvo tudi za Slovenijo je bilo težko an nevarno, de se otrok pogubi, že priet ko pride na dan. Vemo, kuo so bli težki tisti dnevi, zak Srbija, ki je mislila, de predstavlja celo Jugoslavijo, se je uparla slovenski neodvisnosti, četudi tuole je bilo parpravljeno z referendumom, takuo ki je ustava predvidevala. Po malo dni borbe je Slovenija postala svobodna daržava, priznana od drugih evropskih daržav an začela hoditi s svojimi nogami.
Za nas Slovence, ki živimo na drugi stran meje, je biu an je tele dogodek velikega an izrednega pomiena, zak s Slovenijo smo postali tudi mi vsaj nomalo bolj svobodni.
Končala se je tudi za nas tista dolga varsta liet, ko je bilo zelo težkuo za nas priznati an jasno poviedati, de smo Slovenci, zak tuole se je zdielo kot zatajitev naše zvestobe Italiji. Še ankrat se je pokazalo, kakuo so spletene razmiere za nas an kuo je težkuo zastopiti, de narod je 'na rieč an daržavljanstvo (cittadinanza) je pa druga.
Zatuo tela slovesna oblietnica ima velik pomien za nas, za Italijo an Slovenijo. Pomien je v tem, de smo začeli an muoramo nadaljevati v medsebojnim spoznanju an spoštovanju. Zdi se, de je šla za brieg tista pamet, ki je daržala živo sovraštvo, tisti strah, de nas ponesejo v Siberijo an se je začela pokazovati starpnost, razumevanje, pogovor an medsebojno spoznanje. Par nas skor povsierode smo pokazali, de Benečija so slovenske tla, povezane z cielo Evropo an tuole se kaže v dvojezičnih tablah pred naših vaseh. Nie vse, a nie nič.
V našim prestoru imamo takuo veselo an lepo zadevo, de bomo pomagali našim rojakam spoznati njih identiteto an de bomo le naprì uprašali Italijo an Slovenijo, de zastopeta naše probleme an naše zahteve.
Smo v tajšnim položaju, de moremo točiti iz studenca dvieh kultur, če na pozabemo naše izvirne an de bomo gledali z veliko ljubeznijo na naš narod an gradili dobre odnose z našim slovenskim narodom. Ko Sloveniji voščimo lepo življenje v družini evropskih narodov, naj na pozabe tudi na naš majhan benečanski narod.
Kupe s Slovenijo smo tudi mi postali bolj svobodni
Dne 25. junja Slovenija praznuje dvajst liet novega rojstva ku neodvisna daržava, pride reč, de je postala ku Italija an druge europske daržave popolnoma samostojna. Ku vsako rojstvo tudi za Slovenijo je bilo težko an nevarno, de se otrok pogubi, že priet ko pride na dan. Vemo, kuo so bli težki tisti dnevi, zak Srbija, ki je mislila, de predstavlja celo Jugoslavijo, se je uparla slovenski neodvisnosti, četudi tuole je bilo parpravljeno z referendumom, takuo ki je ustava predvidevala. Po malo dni borbe je Slovenija postala svobodna daržava, priznana od drugih evropskih daržav an začela hoditi s svojimi nogami.
Za nas Slovence, ki živimo na drugi stran meje, je biu an je tele dogodek velikega an izrednega pomiena, zak s Slovenijo smo postali tudi mi vsaj nomalo bolj svobodni.
Končala se je tudi za nas tista dolga varsta liet, ko je bilo zelo težkuo za nas priznati an jasno poviedati, de smo Slovenci, zak tuole se je zdielo kot zatajitev naše zvestobe Italiji. Še ankrat se je pokazalo, kakuo so spletene razmiere za nas an kuo je težkuo zastopiti, de narod je 'na rieč an daržavljanstvo (cittadinanza) je pa druga.
Zatuo tela slovesna oblietnica ima velik pomien za nas, za Italijo an Slovenijo. Pomien je v tem, de smo začeli an muoramo nadaljevati v medsebojnim spoznanju an spoštovanju. Zdi se, de je šla za brieg tista pamet, ki je daržala živo sovraštvo, tisti strah, de nas ponesejo v Siberijo an se je začela pokazovati starpnost, razumevanje, pogovor an medsebojno spoznanje. Par nas skor povsierode smo pokazali, de Benečija so slovenske tla, povezane z cielo Evropo an tuole se kaže v dvojezičnih tablah pred naših vaseh. Nie vse, a nie nič.
V našim prestoru imamo takuo veselo an lepo zadevo, de bomo pomagali našim rojakam spoznati njih identiteto an de bomo le naprì uprašali Italijo an Slovenijo, de zastopeta naše probleme an naše zahteve.
Smo v tajšnim položaju, de moremo točiti iz studenca dvieh kultur, če na pozabemo naše izvirne an de bomo gledali z veliko ljubeznijo na naš narod an gradili dobre odnose z našim slovenskim narodom. Ko Sloveniji voščimo lepo življenje v družini evropskih narodov, naj na pozabe tudi na naš majhan benečanski narod.
Deli članek / Condividi l’articolo
Zadnje novice
Ultime notizie
Ljubezen namesto digitalnega suženjstva _ No schiavitù digitale, ma amore
Benečani so bli pa za kraja _ I Beneciani volevano il re
Prvi korak k celotni preureditvi središča _ Il primo passo verso la riorganizzazione del centro
Starodavni megalitski krog v kraju Kot _ L’antico cerchio di Kot
Delo na cesti med Fojdo in Čenijebolo _ Lavori in corso tra Faedis e Canebola
Novice iz Občin Nediških dolin _ Notizie dai Comuni delle Valli del Natisone
Parvo sveto obhajilo v Špietru _ Prima comunione a San Pietro
Vonju iz pekarn se ni mogoče upreti _ Il profumo irresistibile che esce dalle «pekarne»
Tipana utira pot _ Taipana fa da apripista
Ne spreglejte v Domu 31. maja _ In primo piano nel Dom del 31 maggio