Zavihnimo rokave, de naša zemlja na umarje an mi z njo

 
 
Kuo so lepe naše gore! Poviejmo na kratkim, de so ble buj lepe ankrat, kadar so naše vasi ble pune ljudi an so otroci letali an vriskali po klancah. Sada je skor vse prazno an nas boli sarce, takuo ki nam je poviedala 'na pridna stara mati, ki se je varnila za 'an dan v naše vasi: oh, kuo je vse prazno an tiho an kuo je bilo živuo an veselo, kadar sam bila mlada!
Morebit' se kajšan šele zmisne, de je na koncu lieta 2000 nadškof Battisti poklicu v Tolmeč zastopnike ciele nadškofije, de bi razpravjali o problemah gorskih vasi. Poklicani smo bili tudi mi Benečani. Poslušali smo puno liepih besied an smo poviedali tudi naše misli an mnenja. Varnili smo se damu veseli an zadovoljni.
Par liet odtuod so se ponovili sestanki, a vse je potekalo v Karniji, takuo de mi smo bili, na nieko vižo, izključeni. Kar smo zviedeli je bluo po zaslugi našega špietarskega dekana, ki se je z dobro voljo udeleževau tistih sestankov an srečanj. A, kar se zdi, je vse ostalo na papirju, an šele takuo tankim, de je ku listje, ki ga vietar lahko prepiha an drevje ostane golo.
Na žačetku lieta je nadškof Mazzocato, kàr so se z njim srečali nekateri naši slovenski predstavniki, sam poviedu, de je bla Benečija pozabljena an de tala pomanjkljivost muora biti poravnjena. Veselo smo sparjeli tele besiede an zahvalili nadškofa, ki ima dobre oči an vide kje so narbuj velike potriebe.
Sada pa je trieba, de se na bomo spet samuo veselili liepih besied, ampa de primemo v svoje roke naše opravila. Saj za tuole gre: za naše opravila. Muoramo viedeti, de skarb za naše vasi nie dielo, ki nas peje zuna viere; je vsebina naše viere, četudi ne vsa.
Če vierjemo, de je Bog stvaru našo zemljo, nie težkuo zastopiti, de muoramo dielati, de jo ohranimo an zbuojšamo, zak' nam jo je Buog izročiu, de bi dielali na nji an jo takuo oliepšali.
Tuole smo dielalii do včera; donas muoramo nazaj zavihniti rokave an skarbieti, de naša zemlja na umarje an mi z njo.
Tireba je, de novi pastoralni svet špietarske foranije, ki so ga vebrali pru tele zadnje cajte, prime v roke tudi tolo veliko skarb. V Karniji se na dajejo meru, mi pa se muoramo zbuditi an začeti novo an staro dielo za našo zemljo. Na manjka argumentu, zak je problemu puno. Samuo je trieba, de se jih bomo lotili z ljubeznijo, zak' samuo takuo napravimo kjek liepega za nas.
Tisti ki so bli v Bovcu 22. ženarja, so videli dost moči je še v Benečiji. Mladi ljudje so navdušeni na njo.
Vse tele moči je trieba združiti, de se novo upanje rodi v nas an za nas. Ku majhan otročič, ki se navaja hoditi, je. Hodimo tudi mi z njim.