14 Aprile 2022 / 14. april 2022

Velikonočne navade in pesmi z dušo
L’anima dei canti e usi di Pasqua

Postopna sprostitev ukrepov proti razširitvi koronavirusa letos omogoča bolj doživeto vračanje k velikonočnim običajem, ki zaznamujejo krajevno pobožnost.

Navdušenje je že bilo veliko na Cvetno nedeljo, saj so 10. aprila Kanalčani napolnili cerkve, ko so nesli blagoslovit prajtlje.

Od srede in vse do velikonočnega ponedeljka bodo po cerkvah Kanalske doline od Lipalje vasi do Bele peči in Rablja postavljeni Božji grobovi, ki so vidna uprizoritev Kristusovega groba. Višek običajev bo spet med četrtkom in soboto. Z mašo v spomin na zadnjo večerjo, na Veliki četrtek utihnejo zvonovi. Nadomestijo jih otroci, ki po ustaljenem urniku hodijo v sprevod po vasi s posebnimi ropotalnimi predmeti, ki jih v Kanalski dolini imenujejo »čiček«, »kariola«, »rogla« in »brklca«. To se običajno dogaja v Ukvah, Naborjetu in Žabnicah zjutraj, opoldne in pol ure pred verskimi obredi; v Ovčji vasi tudi okrog štirih zjutraj.

Med Velikim petkom in Veliko soboto je v Božjih grobovih postavljena monštranca z Najsvetejšim, ki jo v Ukvah, Ovčji vasi in Naborjetu stražijo domača gasilska društva.

Na Veliko soboto popoldne blagoslovijo v cerkvi tudi jedi. V velikonočni košari so po stari navadi kruh, šunka, hren, pobarvana jajca in šartl, ki je tradicionalno sladko pecivo. Blagoslovljene jedi Kanalčani jedo na Veliko soboto zvečer ali na Veliko noč. Spet na Veliko soboto se pred večerno mašo običajno odvija tudi blagoslov ognja in vode; na Veliko soboto zvečer gredo v Ukvah in Žabnicah tudi v procesiji.

K ustvarjanju velikonočnega vzdušja prav gotovo prispevajo tudi tradicionalne pesmi, ki jih v Kanalski dolini pojejo v krajevnih jezikih.

Več o pesmih, ki jih v nekoč pretežno slovenskih vaseh še pojejo na Veliko noč in med velikonočnim časom lahko berete v spodnjem članku v žabniškem slovenskem narečju.

Tude za Blika nuač je petje u našah ciarkbah zua parljubljan. U basiah, čjar se žabari še suabenjo, se mad Meša prapiauaja suabenje piasme.

Suabenja basiada, to je žabranje, žabarenje, mpa prapiauanje, se še šliše u Ukbah, u Žabncah mpa u Očab‘se. Žia bač kakr dbia liate u naše daline pagriašama suabenjega fajmaštra.

Ljadom, u našah ciarkbah u Ukbah, u Žabncah mpa u Očab‘se, se razbasalì duša, dar šlišja ta stare blikanočne piasme. U naše daline saka bes je meua suaj cerkveni peuski zbor žia ad starah cajtah.

U ciarkbe Sb. Filipa mpa Jakoba u Ukbah prapiauaja nauadno »Današnji žarki zarje mile«, »Dan presveti«, »Zdaj veliko je veselje«, »Zvonovi radostno zvonijo«, »Poglejte duše grob odprt«, »Raduj se kraljica nebeška« mpa »Jezus premagavec groba« štiareglasno. Zbor dirigiara Osvald Errath.

U ciarkbe Sb. Ilna u Žabncah, Cerkveni peuski zbor Žabnce skrbì, da se prapiauaja ta suabenje stare blikanočne piasme, uaščas štiareglasno. Ga dirigiara Gabri Moschitz.

Nauadno peuce prapiauaja: »Zveličar naš je vstal iz groba«, »Kristus je vstal«, »Zapoj veselo o kristjan«, »Skalovje groba se razgane«, »Dan presveti, dan veselja« mpa »Jezus premagavec groba«. U Žabncah, bač bart, na koro, špiljaja tude ta muade talentiarane žabnšče puabe z inštrumente.

U ciarkbe Sb. Trajice u Očab‘se, prad ‘n par liat, sa se zbrale mpar baščanu mpa sa začele prapiauate na koro enoglasno suabenje mpa uašče piasme. Jam je pamaua na parliatna Učanka, k’je se še spunua kajse suabenjah piasme, k’jah je prapiauaua par muadah liatah. Na Blika nuač u Očab‘se prapiauaja nauadno »Skalovje groba se razgane« mpa u blikanočnam cajto »Jezus naš je vstal od smrti«, »Raduj nebeška se gospa« mpa »Zveličar naš je vstal iz groba«.

Il progressivo allentamento delle misure di prevenzione della diffusione del Covid-19 rende possibile un ritorno ancora più intenso alle usanze pasquali, che rendono speciale la religiosità locale.
Grande entusiasmo in Valcanale c’è stato già nella domenica delle Palme, quando le chiese si sono riempite per la benedizione dei prajtl, una composizione di ramoscelli di gattice, ginepro, lantana, ciliegio a grappolo, nocciolo e ulivo, legati su un bastoncino.
Da mercoledì e fino al Lunedì dell’Angelo nelle chiese di ogni paese, da San Leopoldo a Fusine e Cave del Predil, saranno allestiti i Santi Sepolcri, una rappresentazione scenica del sepolcro in cui giacque Cristo. Il culmine del periodo pasquale sarà di nuovo tra Giovedì e Sabato. In Valcanale la sera di Giovedì Santo le campane si fanno mute. I bambini suonano le craciule (in dialetto sloveno «čiček», «kariola», «rogla» e «brklca») al mattino presto, a mezzogiorno e mezzora prima delle funzioni a Ugovizza, Malborghetto e Camporosso; a Valbruna anche verso le 4.00 del mattino, dopo l’Ave Maria.
Tra la sera di Venerdì Santo e la sera di Sabato Santo nei Sepolcri è esposto il Santissimo, al quale la popolazione accorre in preghiera. A Valbruna e Ugovizza è vegliato dai Pompieri volontari.
Nel pomeriggio del Sabato Santo la gente porta a benedire lo šartl, il prosciutto, insaccati, hren e uova colorate. Una volta i cibi benedetti venivano consumati solo nel mattino della Pasqua, ora anche poco dopo la benedizione.
La sera del Sabato Santo, prima della resurrezione, il parroco benedice anche il fuoco e l’acqua; a Camporosso e Ugovizza, inoltre, si va in processione per il paese.
A rendere più intensa l’atmosfera pasquale della Valcanale contribuiscono di certo anche i canti tradizionali nelle lingue locali.
Nelle chiese dei paesi in cui un tempo la lingua d’uso principale era il locale dialetto sloveno zegliano si cantano ancora alcuni canti tradizionali in sloveno.
Ricordiamo che in Valcanale non c’è più un sacerdote bilingue residente da oltre due anni; attraverso il canto e con letture o preghiere, le celebrazioni restano in parte bilingui a Ugovizza, Camporosso e Valbruna.
Nella chiesa dei Ss. Filippo e Giacomo a Ugovizza/Ukve il Coro parrocchiale, diretto da Osvaldo Errath, esegue ancora il repertorio tradizionale sloveno cantando a più voci. Tra i canti che esegue nel periodo di Pasqua, figurano in genere «Današnji žarki zarje mile», «Dan presveti», «Zdaj veliko je veselje», «Zvonovi radostno zvonijo», «Poglejte duše grob odprt», «Raduj se kraljica nebeška» e «Jezus premagavec groba».
Nella chiesa di Sant’Egidio a Camporosso/Žabnice, sempre cantando a più voci, a curare il canto tradizionale sloveno è soprattutto il Coro parrocchiale diretto da Gabriele Moschitz. A Pasqua e nel periodo pasquale intona i canti «Zveličar naš je vstal iz groba», «Kristus je vstal», «Zapoj veselo o kristjan», «Skalovje groba se razgane», «Dan presveti, dan veselja» e «Jezus premagavec groba». Spesso nella chiesa di Camporosso suonano anche alcuni giovani musicisti del paese.
Nella chiesa della Ss. Trinità di Valbruna/Ovčja vas un gruppo di paesani ha ripreso, da un paio d’anni, a cantare i canti tradizionali in italiano e sloveno, a una voce. Nel recupero del repertorio tradizionale sloveno è stato aiutato da un’anziana valbrunese, che ancora ricorda i canti che un tempo lei stessa cantava in chiesa.
Nella chiesa di Valbruna a Pasqua di solito si canta «Skalovje groba se razgane», mentre nel periodo pasquale «Jezus naš je vstal od smrti», «Raduj nebeška se gospa» e «Zveličar naš je vstal iz groba».