Velika skarb za dvojezično šuolo

 
 
Še an krat je špietarska dvojezična šuola postala središče pozornosti javnih inštitucij in ciele slovenske skupnosti, na adni in drugi strani meje. Nje selitev v kar tri prestore zauoj statičnih problemu starega hrama in iskanje parmiernih in hitrih rešitev za prihodnje lieto, de se spet učenci združijo v adno samo strukturo, takuo ki je pametno in zahtieva nje učni sistem, sta postala nujna skarb ne le špietarskega kamuna, videnske province, dežele, ki imajo odgovornosti na šuolskem področju, ampak v parvi varsti direkcije šuole, staršu učencu, slovenskih organizacij in ciele slovenske skupnosti, ki živi v Italiji.
Dvojezična šuola namreč je inštitucija, ki predstavlja sarce kulturnega življenja Slovencu videnske province, garancijo za obstoj in rast slovenskega življa, rezultat dolgolietnih naporu in diela domačih kulturniku, ki so v tele tip šuole vložli vso upanje za kulturni preporod Benečije.
Od lieta 2001 je dvojezična šuola postala daržavna, kar pomeni, de zanjo muorejo skarbiet javne uprave na tisto vižo, s katero skarbijo za italijanske al enojezične šuole. Tuole muore bit jasno, de bi ne paršluo nekaterim na pamet (kot je že), de za dvojezično šuolo naj previdajo »drugi«. Predstavniki javnih inštitucij — od špietarskega kamuna do province in dežele ter šuolskih ustanov — so se v teli parložnosti obnašal’ zlo korektno in so nardili vse, kar je bluo v njih odgovornosti in pristojnosti.
Kar pa je še ankrat pozitivno začudilo, je velika skarb staršu učencu za »njih« šuolo. Pokazal’ so jo na raznih srečanjih, na katerih je biu govor o bodočnosti šuole; dal’ so no roko par selitvi iz stare šuole; ustanovil’ so odbor, ki bo od blizu slediu zadievi in sami so in bojo nudli nasvete, kakuo iz tele krize.
Od samega začetka so bli starši steber dvojezične šuole in so jo na vso muoč podperjal’ in vierval’ vanjo tud v težkih momentih, kàr je zgledalo, de vse diela pruot nji, kàr je nieso tiel’ prizat in parifikat, kàr so bli pruot, de bi se obogatiela s sriednjo šuolo. S pomočjo staršu tudi tele krat bo šuola prenesla težave in bo postala še buj močna ku priet.