Vierniki se na Božič parpravljajo z adventnim cajtam, v katerim so se ohranile tradicionalne navade, ki šele znajo odmakniti ljudji od butig in kupovanja, de bi pomislili na pravi pomien Kristusovega rojstva. Narbuj poznana med telimi navadami je v Nediških dolinah Devetica božična, ki jo tudi lietos molijo v vaseh dreške, lieške in kravarske fare. Od nje so guorili 12. dičemberja v slovenskim kulturnim domu v Špietru.
Predsednik Inštituta za slovensko kulturo, Giorgio Banchig, je poglobiu zgodovino in pomien tele pobožnosti. Arzluožu je, da jo je v začetku XVII. stoletja na Tirolskem začela grofica Anna Caterina – ki potem je spremenila ime v Juliano – Gonzaga. »V Sloveniji Devetici pravijo “Marijo nosijo”,« je dodau Banchig. Takuo so pravli tudi v nekaterih beneških vaseh.
»Ku Rečan smo 25 liet nazaj napravli adno raziskavo, za zastopit, kaj je tela Devetica in kada so jo začel’. Nobedan nie znu poviedat,« je arzložla Margherita Trusgnach. Kar je društvu Rečan uspelo odkriti se lahko bere v bukvah Devetica božična po vaseh lieške fare. Prù na začetku je pisano: „Gospuod Angelo Kračina (Cracina) v njega spisu Devetica božična v podutanski fari piše, de ranca Lucija Ošnjak Betacova ta z Ošnjega (Buog se usmil čez nje dušico), ki je umarla sedamdevedesetlietna lieta 1940, je pravla, de so nosil’ Marijo po vaseh že, kàr je bla moja nona šele otrok.« »Zakì se je rodila devetica? Kàr smo tuole spraševal’, je paršlo von, de tekrat nie bluo še duhovnika in so se takuo verniki, ki so potreboval’ častit Boga, kupe zbieral’ po vaseh in molil’, tud brez duhovnika – je razložla Margherita Trusgnach –. Izmisnil’ so se nove pobožnosti. Med tele spada tudi Devetica božična. Par deveticah nie biu maj parsoten gaspuod nunac. Žene so ponavad’ tuole vodile in pejale naprej. Vsaka vas je imiela in molila svojo Devetico, vsaka vas je imela nje utar al’ pa jaslica al’ štalco. Paršlo je celuo da kregu. Mi v Seuci nosimo dvie Mariji, zak’ je biu gorenj konac buj pobožan, dolenj kona pa buj posvietan.« Devetica zmisni ljudi, de sta Marija in Juožef hodila devet noči od Nazareta do Betlema zaradi censimenta, ki ga je ukuazu rimski cesar po vsiem Rimskem cesarstvu, ki je tekrat vključevau tudi Palestino. »Devetico od hiše do hiše nismo začenjal’ ku donašnji dan 15. dičemberja in končal’ 23. dičemberja, pa od 16. dičemberja do Vilje Božiča, do 24. dičemberja. V zadnji hiši je podoba ostala 40 dni (do Sviečince, op. ur.), kier je tarkaj cajta Sveta družina ostala v Betlehemu, priet ku se je varnila damu.« Margherita Trusgnach je poviedala tudi, kakuo je potekala Devetica božična. »Precesija je šla od hiše, kjer je gaspodinja zmolila posebno moliteu. Kàr so paršli na prag nove hiše, je ta parva gaspodinja parporočila Marijo novi gaspodinji in tela jo je sparjela z drugo posebno molitvijo. V hiši so vsi kupe zmolil’ Rožar in potlé zapiel’ Častito. Na koncu so saldu piel’ kake božične pobožne piesmi.« Devetica je bla v vaseh, kjer je bluo narmanj devet družin. Zatuo ki so vasi nimar buj prazne, so v lieški fari Devetico malo spremenili, takuo de na hodijo od hiše do hiše, temveč od vasi do vasi. Glih takuo dielajo v dreški in kravarski fari.
Zbor Rečan_Aldo Klodič je v Slovenskem kulturnem domu v Špietru potlé pokazu, kakuo poteka Devetica božična. Začeu je s pesmijo, ki sta jo napisala Aldo Klodič in g. Rino Marchig in ki je ratala piesam, s katero v lieški fari odperjajo celo pobožnost. Natuo so prebrali moliteu, s katero se hišna gaspodinja poslovi od Matere Božje in tisto s katero druga gaspodinja sprejme Marijo v svojo hišo.
Marina Cernetig je zaključila vičer in predstavila različne utarje in podobe Device Marije, ki bojo na ogled v Beneški galeriji v Špietru do 12. ženarja 2020 (kàr je odpart muzej SMO vsak dan med 10. in 13. uro ter med 14. in 18. uro). Poviedala je, da je bluo po potresu puno podob in utarju zgubljeno, četudi so Devetico božično v Marsinu molili do devedesetih liet priešnjega stuolietja, v drugih vaseh pa do osamdesetih liet. Adan med utarji, ki so na ogled v Beneški galeriji, je rešila gospa Chiara od Mihielove družine, kàr je vidla, de so ga nabasali na ‘an kamion. Sada ga varjejo v muzeju v Bijačah.
Luisa Battistig je poviedala, de so ble v Marsinu štieri Devetice božične. Nekatere podobe so tiste, ki so jih parnesli tisti, ki so hodili guzierat. ‘An utar, kjer so Marsinci molili do devedesetih let varjejo v etnografskem muzeju v Vidnu.
Etnograf Walter Colle opisuje Devetico božično ku primier vierskega teatra, sa’ kaže, de naši ljudje sprimejo Devico Marijo, medtem ko dvatavžint liet odtuod jo niso tieli sparjeti, ko je noseča kupe z Jožefam paršla v Betlehem. (Veronica Galli)
Durante l’Avvento i fedeli si preparano al Natale con le usanze del periodo a noi pervenute, che ancora riescono a distogliere la gente da negozi e acquisti, riportandola al vero significato della nascita di Cristo. Nelle Valli del Natisone la più celebre tra queste usanze è la Devetica božična, una novena di Natale che anche quest’anno è stata pregata nei paesi delle parrocchie di Drenchia/Dreka, Liessa/Liesa e Cravero/Kravar. Proprio della Devetica si è parlato giovedì, 12 dicembre, al Centro culturale sloveno di San Pietro al Natisone/Špietar.
Il presidente dell’Istituto per la cultura slovena-Isk, Giorgio Banchig, ha approfondito la storia e il significato di questa forma di devozione, iniziata ai principi del XVII secolo in Tirolo dalla contessa Anna Caterina Gonzaga – che cambiò poi il suo nome in Giuliana. «In Slovenia la Devetica si chiama “Marijo nosijo”, “Portano Maria”», ha aggiunto Banchig. E proprio così, in dialetto sloveno, era chiamata l’usanza anche in alcuni paesi della Slavia.
Nel corso della serata il coro Rečan_Aldo Klodič ha mostrato come si svolge la Devetica božična. Sono intervenuti anche Margherita Trusgnach, l’etnografo Walter Colle e Luisa Battistig.
In conclusione, Marina Cernetig ha presentato alcuni altari e immagini della Vergine Maria, che resteranno in mostra alla Beneška galerija di San Pietro al Natisone fino al 12 gennaio 2020. Potranno essere ammirati dalle 10.00 alle 13.00 e dalle 14.00 alle 18.00 nelle giornate di apertura del museo SMO.
