V deželni posvetovalni komisiji za slovensko manjšino, ki se je sestala 1. decembra po videokonferenci, ni uspelo uskladiti predlogov o razdelitvi sredstev iz zaščitnega zakona za leto 2021, zaradi tega se je pristojni odbornik Roberti odločil, da se bo o porazdelitvi izreklo njegovo odborništvo.
Na zasedanju je prišlo do nesoglasja predvsem o financiranju poskusnega trijezičnega pouka v vrtcih in osnovnih šolah v Kanalski dolini, potem ko je Slovenska kulturna gospodarska zveza predlagala krčenje sredstev iz dosedanjih 80.000 evrov letno na 20.000 evrov. Češ da bi moralo finančno breme prevzeti Ministrstvo za šolstvo. Predsednik Walter Bandelj in drugi predstavniki Sveta slovenskih organizacij-SSO so nameri druge krovne organizacije odločno nasprotovali, z jasnim ciljem, da bo omenjeno poučevanje sistematizirano oziroma mora postati kurikularni predmet v tamkajšnjih šolah.
Deželno odborništvo za šolstvo je sprožilo postopek, da bi ministrstvo za izobraževanje priznalo projekt večjezičnega pouka za ministrsko eksperimentiranje. Postopek je tudi v teku, a ne bo prav kmalu zaključen. Zato je potrebno, da se ohrani sedanje financiranje, dokler ne pride do ureditve in namenskih sredstev s strani ministrstva za izobraževanje. Isto se je dogajalo z dvojezično šolo v Špietru, ki je bila mnogo let deležna financiranja iz sredstev za slovensko manjšino, – šlo je za znatne vsote, ki niso niti primerljive s temi, ki so sedaj namenjene za trijezično šolo –, dokler ni bila priznana kot državna šola.
Nižanje financiranja, ki ga je predlagala SKGZ, bi prav gotovo postavilo v resno nevarnost nadaljevanje poučevanja slovenščine, kot se izvaja do sedaj, kar bi imelo negativne posledice za vse delo, ki je bilo do sedaj opravljeno. Tvegalo bi se, da bi skoraj 250 predšolskih in osnovnošolskih otrok ostalo brez pouka slovenščine.
Predstavniki SSO so tudi zavrnili namige, da je denar namenjen tečajem, saj gre v resnici za pouk slovenščine in v slovenščini po projektu, ki so ga na pobudo trbiškega večstopenjskega šolskega zavoda in občin Naborjet-Ovčja vas in Trbiž izdelali in mu sledijo strokovnjaki slovenskih, avstrijskih in italijanskih univerz. Projekt, h kateremu so pristopile družine prav vseh predšolskih in osnovnošolskih otrok Kanalske doline, izvajajo že peto leto v Ukvah in drugo leto na Trbižu. Predstavljen je bil »na terenu« tudi krovnima organizacijama 15. aprila lanskega leta. Takrat je predsednica SKGZ Ksenija Dobrila pokazala precejšnje zanimanje in naklonjenost poskusnemu večjezičnemu pouku. V zvezi s celotnim razpletom na zasedanju deželne posvetovalne komisije je SSO podal svojo oceno nad potekom dogodkov.
SSO je svoj predlog za razdelitev sredstev posredoval pristojnim deželnim uradom v trenutku, ko je ugotovil, da je z drugo krovno organizacijo nemogoče doseči soglasje glede razdelitve sredstev iz zaščitnega zakona 38/2001 za leto 2021. V tem smislu je izvršni odbor SSO o zadevi poglobljeno razpravljal na seji, ki je potekala 27. novembra in na kateri je bilo soglasno odobreno stališče glede razdelitve sredstev. Na tem stališču je bil nato oblikovan predlog z dvema opcijama, v katerih se potrjuje izhodiščno razdelitev, ki so jo pripravili deželni uradi, se k temu doda še izredni prispevek za SCGV Emil Komel ter se upošteva prošnjo ZSKP po povišku sredstev zaradi razširitve dejavnosti na vidensko pokrajino.
Za Svet slovenskih organizacij je razdelitev sredstev iz zakona 38/2001 ena izmed temeljnih zadev, ki nujno potrebuje, da se predlogi med dvema krovnima organizacijama sklepajo na podlagi odprtega dialoga.
Pravo nasprotje temu so tisti predlogi, ki temeljijo na izvršenih dejstvih, za katere se zahteva privolitev brez možnosti, da druga stran lahko predhodno poda svojo oceno. Ravno to se je zgodilo v primeru predloga za triletni prispevek družbi PRAE v višini 150.000 evrov letno, ki naj bi služil za izplačilo novega tiskalnega stroja družbe Edigraf ali za nadaljnji proces digitalizacije celotnega dnevnika, v kar spada tudi tisk »fullcolor«.
SSO je vedno podpiral delovanje edinega slovenskega dnevnika, saj je le tako bilo mogoče družbi PRAE povečati letni prispevek iz slabih 400.000 evrov v letu 2012 na skoraj milijon evrov v letu 2020. Take podpore niso bili npr. deležni drugi slovenski mediji v Furlaniji-Julijski krajini, ki so si morali na tržišču poiskati cenejše tiskarne in opustiti utečena sodelovanja s tiskarnami, ki delujejo v sklopu naše skupnosti.
V zvezi z razvojem dogodkov med zasedanjem deželne posvetovalne komisije SSO želi poudariti, da se je potrebno povrniti na odprt, enakovreden in konstruktiven dialog, kakršen se je vzpostavil s prejšnjim predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem, ki je obrodil veliko uspešnih načrtov. (U. D.)
Nell’ultima riunione della Commissione consultiva regionale per la minoranza slovena, tenutasi l’1 dicembre, l’Unione economica culturale slovena (Skgz) ha proposto e difeso la riduzione da 80.000 a 20.000 euro del contributo all’insegnamento della lingua slovena in Valcanale. Sembra incredibile, addirittura assurdo, che l’iniziativa di interrompere l’apprendimento dello sloveno nelle scuole statali sia stata assunta da una delle due organizzazioni apicali della minoranza slovena, ma è proprio così. Per la serie: facciamoci del male da soli.
Certo, il taglio è stato motivato dalla necessità di attingere i fondi per i docenti di sloveno nelle scuole dei comuni di Tarvisio e Malborghetto- Valbruna dal bilancio del ministero della Pubblica istruzione e non dai fondi per le attività culturali della minoranza slovena. Questo è previsto dalla legge di tutela 38 del 2001, ma francamente è impossibile che il meccanismo possa scattare nel giro di pochi mesi, quando è restato lettera morta per quasi vent’anni. Dunque, togliere quegli 80.000 euro, che non sono nemmeno sufficienti a coprire l’intero monte ore necessario, significa interrompere il progetto d’insegnamento trilingue italiano-sloveno-tedesco perseguito con caparbietà dall’Istituto scolastico omnicomprensivo di Tarvisio, dalle due amministrazioni comunali e dai circoli sloveni e tedesco della Valcanale. Perché quello che si attua già il quinto anno a Ugovizza e il secondo a Tarvisio e Camporosso è un progetto serio, preparato e seguito da esperti provenienti da università italiane, slovene e austriache.
Non si tratta, dunque, di semplici «corsi» extrascolastici, come è stato insinuato in commissione. Ma questo i sostenitori del taglio dovrebbero ben saperlo, dato che il progetto è stato presentato sul campo anche a loro. Come ben sanno pure che il passaggio del progetto in carico al ministero non è affatto imminente, anche se è stato prospettato durante la visita della ministra per gli Sloveni d’oltreconfine e nel mondo lo scorso mese di luglio.
C’era, però, la volontà di spostare i fondi ad altri soggetti, naturalmente fuori dalla provincia di Udine. Per un pugno di euro si può fare tutto. Anche lasciare senza sloveno quasi 250 bambini.
