Tele zadnje cajte, me je vič ku kajšan vprašu, kaj je svoboda an kaj je svoboden človek. Tuole je vprašanje, ki gre naprì, odkar je človieški rod začeu umieti an gledati v se, kaj je skrito v globočini svojega življenja. Modri ljudje, ki jih navadno kličemo filozofi, so na tuole vprašanje dali vič odgovoru an šelè v naspruotni smeri, takuo de je težkuo zastopiti, kam mieriejo. Mi pa imamo liep dokaz v Svetem Pismu, ko nam poroča, kakuo je izraelsko ljudstvo pardobilo svobodo. Tuole se je zgodilo, kadar so šli iz Egipta, pa se vič, kadar so z Buogam sklenili zavezo na Sinaju.
Takrat se je zgodilo niek posebnega, zak’ je Buog dau Izraelu parložnost,de spozna, kar je, an zelo preprosto, zak’ je On jau: Jest sam vaš Buog, Vi moje ljudstvo. V teh kratkih besiedah Jest an Vi je skrita skrivnost svobode. Kadar se adan človek sreča z drugim, se ponavlja tist Jest-Ti. Tukaj je vir, je studenac svobode. Za tuole nie zadost ‘an sam človek, muorta biti manjku dva. Tuo se zgodì, kadar se moški in ženska zaljubita; tela dva postaneta ogledalo, špiegu svobode. Glih takuo se godì v družini, ki jo povezuje ljubezan. Starši an otroci so druga podoba svobode, an vse tuole v ljubezni. Če nie ljubezni, nie svobode. Tuole se spet ponavlja, kadar se v cierkvi srečamo za svete andohti. Tekrat se zberejo svobodni ljudje, če je med njim’ ljubezan. Tuo doživimo par maši v Špietru, kadar se zberemo vsi kupe an pojemo an molemo an se čujemo ku adna sama družina. Tudi jest se čujem svobodnega v tajšni družbi. Tuole je moje vesejè, ki mi manjka ze previč cajta, odkar nas je tela strupena kuga dojela, razkropila an zaparla v naše hiše. Troštamo se, de od konca obrila naprej, se bomo mogli nazaj gibati an nadaljevati navadno življenje, seviede, tudi s sveto mašo v Špietru. Tle bomo zmočnieli našo svobodo an skarbieli za pametno an modro življenje.
Svoboden človek_L’uomo libero
Tele zadnje cajte, me je vič ku kajšan vprašu, kaj je svoboda an kaj je svoboden človek. Tuole je vprašanje, ki gre naprì, odkar je človieški rod začeu umieti an gledati v se, kaj je skrito v globočini svojega življenja. Modri ljudje, ki jih navadno kličemo filozofi, so na tuole vprašanje dali vič odgovoru an šelè v naspruotni smeri, takuo de je težkuo zastopiti, kam mieriejo. Mi pa imamo liep dokaz v Svetem Pismu, ko nam poroča, kakuo je izraelsko ljudstvo pardobilo svobodo. Tuole se je zgodilo, kadar so šli iz Egipta, pa se vič, kadar so z Buogam sklenili zavezo na Sinaju.
Takrat se je zgodilo niek posebnega, zak’ je Buog dau Izraelu parložnost,de spozna, kar je, an zelo preprosto, zak’ je On jau: Jest sam vaš Buog, Vi moje ljudstvo. V teh kratkih besiedah Jest an Vi je skrita skrivnost svobode. Kadar se adan človek sreča z drugim, se ponavlja tist Jest-Ti. Tukaj je vir, je studenac svobode. Za tuole nie zadost ‘an sam človek, muorta biti manjku dva. Tuo se zgodì, kadar se moški in ženska zaljubita; tela dva postaneta ogledalo, špiegu svobode. Glih takuo se godì v družini, ki jo povezuje ljubezan. Starši an otroci so druga podoba svobode, an vse tuole v ljubezni. Če nie ljubezni, nie svobode. Tuole se spet ponavlja, kadar se v cierkvi srečamo za svete andohti. Tekrat se zberejo svobodni ljudje, če je med njim’ ljubezan. Tuo doživimo par maši v Špietru, kadar se zberemo vsi kupe an pojemo an molemo an se čujemo ku adna sama družina. Tudi jest se čujem svobodnega v tajšni družbi. Tuole je moje vesejè, ki mi manjka ze previč cajta, odkar nas je tela strupena kuga dojela, razkropila an zaparla v naše hiše. Troštamo se, de od konca obrila naprej, se bomo mogli nazaj gibati an nadaljevati navadno življenje, seviede, tudi s sveto mašo v Špietru. Tle bomo zmočnieli našo svobodo an skarbieli za pametno an modro življenje.
Imamo pred nami veliko odgovornost, zak’ je v naših rokah prihodnost Benečije, z nje zgodovino, kulturo, modruostjo an z učilam prave svobode, ki nam so jo zapustili naši priedniki z Miersko an Landarsko Banko an z našim parlamentam – Arengam – par Sv. Kurine. Telo dragoceno premoženje muoramo varvati an nam sabotna maša pomaga pru v tem. Čemo daržati vesoko našo zastavo an zbrati kupe vse naše ljudi, v parjateljstvu, v ljubezni, v svobodi.
Marino Qualizza
Deli članek / Condividi l’articolo
Zadnje novice
Ultime notizie
Občine si prizadevajo, da bo Nediža kopalna _ Il Natisone può essere balneabile. Comuni al lavoro
Muzej na prostem na Kolovratu je treba urediti tudi na italijanski strani _ Museo all’aperto del Kolovrat da estendere anche all’Italia
Praznik Svete Marije Bandimice med vero in domačo zgodovino _ Canebola, Sveta Marija Bandimica tra fede e memorie di paese
V Reziji za pogovor na dvorišču _ Due chiacchiere in cortile a Resia
Za Trbiž, Žabnice, Belo Peč in Rabelj prihaja g. Paravano _ A Tarvisio, Camporosso, Fusine e Cave del Predil arriva don Paravano
»Festival src« je sad pobratenja med Bovcem in Čento _ Il «Festival dei cuori», frutto del gemellaggio tra Bovec e Tarcento
Ricchezza e vanto per l’Italia _ Bogastvo in ponos za Italijo
Novice iz Občin Nediških dolin _ Notizie dai Comuni delle Valli del Natisone
Sloveno per bambini a «Friuli Doc» _ Slovenščina za otroke na »Friuli Doc«
Ne spreglejte Doma z dne 15. septembra _ Primo piano sul Dom del 15 settembre