Stuolietnica v duhu miru_Centenario nello spirito della pace

Po cieli Evropi, seviede posebno v krajeh, ki so bli na fronti, se parpravljajo na stuolietnico parve svetovne vojske. Zanetila se je 28. luja 1914 na Balkanih in se hitro aršerila. Italija je v njo stopila 24. maja 1915 in so ble naše doline v parvi bojni liniji. Vojska je paršla h kraju šele novemberja 2018. Pustila je za sabo milijone martvih in veliko materialno škodo. Evropo je dala v objem fašistični, nacistični in komunistični ideologiji, ki so hitro postale režimi in zanetile drugo in še buj karvavo svetovno vojsko.
V štierih lietah, ki so pred nami, bo puno komemoracij, proslau, kulturnih iniciatiu, zgodovinskih konferenc, okounih miz in seminarju. Par tuolim je pomembno (important), de se na bo kajšan veseliu za zmago al’ poraz »svojih« in takuo netiu novo hudobijo in sovraštvo. Se pravi, de bo trieba poudariti, kaka velika bogatija je mier in kakuo je lepuo živieti brez konfinu in v parjatelstvu s sosedi. Zmisnisimo se na tiste tragične in karvave lieta, de bi na nikoli vič ponovili tiste naumnosti, ki je vsaka vojska.
Tele muore biti pomien velike oblietnice in tele je tudi duh, ki ga ima regionalni zakon (lec) Furlanije Julijske krajine za stolietnico parve svetovne vojske.
Stuolietnica je tudi liepa turistična parložnost. Za parvo svetovno vojsko je minar velik intereš po  cielim svietu. Stuojke tavžintu ljudi vsako lieto hodi gledat kraje, kjer so tukli narbuj karvave bitke.
Seviede, bo v lietah, ki so pred nami, zanimanje močnuo rastlo. V Zgornjem Posočju so od lieta 1990 napravili pravi turistični čudež. V Benečiji pa nič. In tudi sada nie jasne pameti. Na gorski skupno- sti Ter, Nediža in Barda že nomalo liet napravjajo niešan projekt, a se zdi, de je šele vse v magli.
Zadnji cajt je, de bi se potrudili in parpravli liep program v sodelovanju s parjatelji iz Posočja, ki v tuolim puno znajo. Konac koncu je stuolietnica parve svetovne vojske velika parložnost, de bi pognali turizem v Benečiji.
Ljudje bojo paršli iz vsieh kraju za okouno oblietnico, naše doline pa jim lahko ponudijo tudi nedotaknjen ambient, zanimivo zgodovino, artistično bogatijo, svoj jezik in svojo kulturo. Saj so narbuj zahodni part slovenskega in slovanskega sveta, kar je že samuo par sebe parvlačno.