Slovenija v EU. Obletnica z grenkim okusom _ Slovenia nell’Ue. Anniversario con l’amaro in bocca

Bluo je dvejst liet odtuod. 30. obrila 2004 se je množica ljudi iz Benečije, Posočja ter Furlanije na Matajurju udeležila praznovanju ob vstopu Slovenije v Evropsko Unijo. Glavni moment je bla sveta maša v zahvalo Bogu za združevanje stare celine in parporočilo za skupni dom, ki je tist dan sparjemu puno milijonu novih prebivalcu iz sriednje in vzhodne Evrope. Predsedovala so ji nekdanji (sada ranci) videnski nadškof Alfredo Battisti, in koprski škof Jurij Bizjak (tekrat je biu pomožni škof) ter številni duhovniki z italijanske in slovenske strani. Parsotni so bli številni predstavniki oblasti, domači šindaki, predstavniki slovenskih organizacij.
Parljubljen nadškof Battisti je imeu lepo pridgo. »Priče smo zg odovinskemu dogodku, epohalni spremembi. Ne gre namreč le za objem med Furlani in Slovenci, ki so podarli osovražen konfin. Rojeva se nova Evropa, tista Evropa, ki so jo sanjali veliki možje kot so papež Pij XII., De Gasperi, Adenauer in Schuman. Donas na teligori imajo poseben pomien besiede Evangelija “Srečni tisti, ki dielajo za mier, kier imenovani bojo Božji sinuovi”. Mier pa muore imiet fonde na pravičnosti, na dostojanstvu vsakegačlovieka, na spoštovanju človiekovih pravic. Smo na konfinu, ki združuje Slovenijo in Italijo, smo na stičišču dvieh velikih narodu, latinskega in slovanskega. Tle se povezujejo sever in jug, zahod in vzhod. Ljudstva so na telim konfinu doživieli grozote dvieh svetovnihvojski preteklega stuolietja in njih rane so puno liet ostale odparte.« Za absolutistične daržave so samuo sovražniki stali na drugi strani konfina in teli so bli nareti iz zidov, mriež in bodečo žico, je jau msgr. Battisti, zatuo je donas potriebna nova kultura, nova miselnost navdihnjena z globalnim gledanjem na sviet.
Nadškof Battisti je ponudu tudi nekatere misli o novi Evropi: »Samuo na ekonomiji in politiki — je jau — ne more biti Evropska unija stabilna, kier ji manjka duša. Duša Evrope, njegova narbuj velika bogatija bo nova kultura, ki nudi ne samuo službe in denar, ampa velike kulturne, moralne, vierske in duhovne vrednote. Tele so zgodovinsko premoženje, ki se je rodilo in je dozorielo iz svojih kristjanskih korenin. Pozabljanje teh velikih vrednot v zadnjih stuolietjih je zdrobilo Evropo.«
Škof Bizjak je parmieru številne Slovence, Furlane in Italijane, ki so se udeležili svete maše in proslave na Matajurju, ljudem, ki so iz različnih strani, deleč adan od drugega in de ne bi videli drug drugega, šli pruoti gori. »Buj pa ki so se parbliževali varhu – je jau msgr. Bizjak –, buj so bli blizu tudi drug drugemu. In kàr so paršli na varh, so paršli kupe, zagledali drug drugega in si pogledali v oči. Vsi so se hitro prepoznali in spoznali, de so tam na drugi strani gore taki ljudje ku na teli strani, de si želijo živieti v miru in de hrepenijo po ljubezni. In so se vsi oddahnili in kupe razveselili.« Biu je zaries velik senjam. Takole je poroču Dom 15.maja. »Za ljudi Soške in Nediških dolin bo ostalo v spominu srečanje na Matajurju, kier je bluo predsviem srečanje ljudi. Paršluo jih je gor okuole ‘an tavžint an pù, četud je šu daž in je varh Matajurja krila gosta magla. Veselje in zadoščenje za dosežen cilj vstopa Slovenije v Evropsko Unijo je bluo videt v očeh vsieh in tuo pomeni, de zbrisanje konfina (meje) je bluo parčakovano, zaželjeno in parpravljeno od dugega cajta. Nie lahko zbrat tarkaj ljudi za tak dogodek, če zad za njim nieso ljudje čul’, de gre za konac duge in naporne poti, ki so jo prehodil’ ljudje sami in vsi tisti, ki so duge lieta dielal’ za odpravit težave in probleme ustvarjene od konfina, za daržat žive stike in odnose med ljudmi, za stuort poznat sosiede, ki so živieli malo kilometru deleč na drugi strani meje in so govorili isti slovenski jezik.« Tri lieta in pou potlé, 21. dičemberja 2007, se je velik senjam ponoviu na Štupci in biu še buj veseu. Slovenija je vstopila tudi v Shengensko območje in so ble kontrole na konfinu popunama odpravljene. Vsi so mislili, de bo za nimar. Pa je štier lieta odtuod paršu Covid in je biu konfin popunama zapart. Pravi šok je bluo videt cieste zasute z debelim kamjem al’ zapart z betonskimi ziduovi. Jeseni lani pa je italijanska vlada spet postavila sistematične kontrole na konfinu s Slovenijo. Tuole, so jali, zauoj močnih migracij, nove vojske med Izraelci in Palestinci, terorističnih napadu po Evropi.
Tako stanje bi muorlo iti naprej do 19. junja lietos, pa je pred kratkim deželni sekretar Lige poviedu, de bi bluo pru kontrole na konfinu imietu tudi v polietju. Troštamo se, de gre samuo za kampanjo pred evropskimi volitvami, pa se vseglih zmisnimo na 20. oblietnico vstopa Slovenije v Evropsko Unijo z grankim okusam.
Ezio Gosgnach

---

Il 30 aprile ricorre il ventesimo anniversario dell’ingresso della Slovenia nell’Unione Europea. Fu celebrato con una santa messa solenne e una grande festa sul Matajur. «Mai più confini» si disse quella volta e tre anni e mezzo dopo, quando la Slovenia entrò anche nell’area Schengen per la libera circolazione delle persone. Ma vent’anni dopo, dallo scorso autunno, sono stati ripristinati i controlli sistematici alla frontiera. Dovrebbero proseguire fino al 19 giugno, ma il segretario regionale della Lega ha caldeggiato il proseguimento delle restrizioni per tutta l’estate. Le persone che vivono lungo il confine si augurano che si tratti solo di una sparata pre elettorale in vista delle europee.