Skušnjava za našo viero_La nostra fede messa alla prova

Al’ imamo kajšno zdravilo, ki nam bo pomagalo se rešiti? Sigurno, de ga imamo, an je dvieh sort. Parvo so navadna zdravila, ki nam jih dajejo zdravniki; sada je še cepljenje, an upamo, de na pride prepozno, kadar na pomaga vič. Drugo zdravilo je pa upanje v Boga, ki ga moremo spoznati an uživat’, če niesmo pozabili molitve. V družinah smo ankrat molili rožar – rožni venec – an v tistih družinah, pravijo, sta krajevala mier an ljubezan. Nie manjkalo težav, pa moliteu jih je premostila.

Če se v naših družinah zberemo nazaj kupe an vsi kupe bomo molil’, se sigurno reči zbuojšajo. Moja ranca nona, Marija Kuosova, je v Podsriednjem vsaki večer ob navadniur’ začela molit rožar tud’ če so bli drugi ljudje parsotni, zak’ so »daciovali« vino an so ble v hiš’ štier mlade čičé. »Kduor čé molit’, naj ostane. Tisti ki nečejo, pa naj gredo s pot’,« je jala nona. Pravijo, de so navadno vsi ostali. Kadar je nona ratala stara, je skor vas svoj cajt nucala v molitvi, posebno de bi se odrasli otroc’ imieli radi. Sam sam priča, kakuo so jo špostoval’, tud’ te starejš sin, ki je biu buj razpitan. Kadar je paršla ona, se je potalažu an postau bruman, zak’ je biu takuo učen an tuo mu je v sarcu ostalo.