Lahko potardimo, de je prù pust dogodek, ki buj ku drugi darži kupe med sabo naše ljudi in jih veže na domačo slovensko kulturo. Na veliki paradi v Špietru in natuo po vaseh nediških in terskih dolin ter Rezije se je lepuo videlo, kajšno kulturno bogatijo predstavljajo tradicionalne maškere pa tudi pustni obredi, tuo je, kakuo se pustinà. Sa’ pust v Benečiji in Reziji nie navadan »karneval « ampa praznovanje prestopa iz zime v puomlad, iz tame v luč; buj šaroko, filozofsko gledano, iz to slavega v to dobre, iz paganstva v krščanstvo. Ti gardi so to slave – nie slučajno, de imajo hudičeve podobe – in ti liepi pa to dobre. Celuo marsinski pustni petelin peje misli na petelina, ki v mozajku oglejske bazilike upodablja luč/te dobre v bitki z želvo (tartarugo), ki upodablja tamo/te slave.
Za vse poviedano bi bluo zaries pametno se potruditi, de bi naš pust vpisali v seznam UNESCO, ki brani narvečje kulturne bogatije celega sveta. Na teli poti so že v Sloveniji in, kakor smo zviedeli v Špietru na predstavitvi pustnih skupin, tudi v južni Italiji, kjer ima pust našemu podoban simbolizem, četudi je kultura drugačna.
V Benečiji in Reziji smo torej upravičeno ponosni na naš pust in ponosno ga kličemo z njegà slovenskim imenam, s katerim ga donašnji dan kličejo tudi po Furlaniji in cieli Italiji, de bi ga arzločevali od raznih karnevalu. Besieda »pust« je bla na velikin vsierode napisana in so na špietarski paradi, ki je parklicala na tavžinte ljudi od vsierode, v tiskanim materialu in par prestavitvi skupin nucali tudi slovenski jezik. Sa’ tradicionalnega pusta se na moremo predstavljati brez domačega jezika.
Pa nie bluo nimar takuo. Na koncu osandesetih liet prejšnjega stuolietja, kàr so parade tradicionalnih pustnih skupin začeli organizirati v Nediških dolinah, je bla besieda »pust« zasovražena in prepoviedana, četudi so sodelovale tudi skupine iz Slovenije, celuo po vsiem svietu poznani Kurenti s Ptuja. Lieta 1989 je skupina mladih Benečanu v Podbuniescu močnuo protestirala. Dajala je letake (volantine), na katerih je bluo napisano, de brez slovenskega jezika nie pravega pusta, in priponke (špile), na katerih je bluo napisano »Beneškipust«, sa’ so uradne (uficialne) namnreč imiele napisano samuo »Carnevale delle Valli del Natisone «. Pozornost je partegnila še posebe čeča preobliečena v sarce z napisam »Naše sarce je slovensko sarce«. Nastale so močne polemike. Skupino mladih so strupeno napadli nekateri lokalni politiki.
Šlo je mimo 36 liet in se je vse, hvala Bogu, obarnilo na pravi kraj. In donas lahko s ponosam napišemo, de v Benečiji tradicionalni pust nie zbudilu le naravne, pa tudi jezikovno puomlad.
Ezio Gosgnach
