Zadnje dvie številke Doma smo posvetili katastrofalnemu padcu prebivalcu v Benečiji – 398 manj od lieta 2011 samuo v Nediških dolinah –, an 23 par stuo manj otruok ku lani v vartcah.
Če puojdemo takuo naprì, nimamo dost trošta za ostanek. An če v nase kraje pridejo begunci, izgubimo tudi našo podobo, ki smo jo ohranili vič ku tavzint liet. A mislim, de tudi begunci nieso takuo naveličani, de si zberejo prù naše kraje. Verjetno je, de bo duja host napredovala an bojo jeleni, sarne in te duji prasci kvazovali po naši deželi, ki je bla ankrat naša domovina.
Kadar je lieta 2001, 14. febrarja, prù na guod svetih Cirila in Metoda, italijanski Parlament odobriu zaščitni zakon za Slovence v Italiji, smo veselo pozdravili tele dogodek, ki smo ga čakali že od konca druge svetovne vojske an smo nadužno mislili, de je z njim vse riešeno. Zgodilo pa se je, ku za druge zakone, ki večinoma ostanejo papir na papirju. Ries je, de se je v telim cajtu rodilo puno kulturnih iniciatiu, a nieso zbuojšale položaja. Takuo, ki so guorili ankrat v Jagnjede: Puno diela an malo pardiela. Potriebno bi bluo se vsi vprašati, kje an kaj smo zgrešili.
Naše doline an še manj gore na parkličejo vič ljudì an so se skor vsi te mladi preselili, če ne v Sv. Lienart al’ pa Špietar, v laške vasi an miesta. Mislili smo tudi, de kolesarska dirka »Giro d’Italia«, ki je lani šla skuoze našo domovino, avtomatično parnese tajšan turizem, de na bomo videli, kakuo ustaviti ogromne plazuove ljudi, ki bi k nam parhajali. Seviede smo se spet uštieli an nam se huduo zdi. Zastopili pa smo, de ni avtomatičnega razvoja an projekti, ki ostanejo samuo na papirju, na parnesejo ne diela ne kruha.
Za glih reči, na viem, kaj bi naredili, zak’ je buj lahko se jokati an žalovati, za kar na gre, ku si izmisliti dielo an življenje v naših vaseh. Buj pobožni ljudjè bi svetovali, naj molemo vič, a tudi telih je malo an moliteu pomaga vič, de se spravimo z Buogam, ku de riešemo stvarne probleme.
Vsako nediejo molimo, de naša liepa domovina na postane pusčava an posebno, de moliteu nam dá tarkaj modruosti, de bomo znali niek’ novega napraviti, za nas an za tiste, ki pridejo za nami. Vsaj upamo, de pridejo. (Marino Qualizza)
Il direttore responsabile del Dom, mons. Marino Qualizza, nell’editoriale commenta il disastroso andamento demografico della Benecia e il forte calo di iscritti nelle scuole dell’infanzia delle Valli del Natisone. A tal proposito, constata che nemmeno l’approvazione della legge di tutela per la minoranza slovena ha segnato la tanto attesa inversione di rotta. «Ogni domenica preghiamo – conclude – perché la nostra bella terra non si trasformi in deserto. La preghiera ci dia la saggezza necessaria affinché sappiamo farwe qualcosa di nuovo per noi e per quelli che verranno dopo di noi. Almeno speriamo che arrivino».
Puno diela, malo pardiela_Tanto lavoro, pochi risultati
Če puojdemo takuo naprì, nimamo dost trošta za ostanek. An če v nase kraje pridejo begunci, izgubimo tudi našo podobo, ki smo jo ohranili vič ku tavzint liet. A mislim, de tudi begunci nieso takuo naveličani, de si zberejo prù naše kraje. Verjetno je, de bo duja host napredovala an bojo jeleni, sarne in te duji prasci kvazovali po naši deželi, ki je bla ankrat naša domovina.
Kadar je lieta 2001, 14. febrarja, prù na guod svetih Cirila in Metoda, italijanski Parlament odobriu zaščitni zakon za Slovence v Italiji, smo veselo pozdravili tele dogodek, ki smo ga čakali že od konca druge svetovne vojske an smo nadužno mislili, de je z njim vse riešeno. Zgodilo pa se je, ku za druge zakone, ki večinoma ostanejo papir na papirju. Ries je, de se je v telim cajtu rodilo puno kulturnih iniciatiu, a nieso zbuojšale položaja. Takuo, ki so guorili ankrat v Jagnjede: Puno diela an malo pardiela. Potriebno bi bluo se vsi vprašati, kje an kaj smo zgrešili.
Naše doline an še manj gore na parkličejo vič ljudì an so se skor vsi te mladi preselili, če ne v Sv. Lienart al’ pa Špietar, v laške vasi an miesta. Mislili smo tudi, de kolesarska dirka »Giro d’Italia«, ki je lani šla skuoze našo domovino, avtomatično parnese tajšan turizem, de na bomo videli, kakuo ustaviti ogromne plazuove ljudi, ki bi k nam parhajali. Seviede smo se spet uštieli an nam se huduo zdi. Zastopili pa smo, de ni avtomatičnega razvoja an projekti, ki ostanejo samuo na papirju, na parnesejo ne diela ne kruha.
Za glih reči, na viem, kaj bi naredili, zak’ je buj lahko se jokati an žalovati, za kar na gre, ku si izmisliti dielo an življenje v naših vaseh. Buj pobožni ljudjè bi svetovali, naj molemo vič, a tudi telih je malo an moliteu pomaga vič, de se spravimo z Buogam, ku de riešemo stvarne probleme.
Vsako nediejo molimo, de naša liepa domovina na postane pusčava an posebno, de moliteu nam dá tarkaj modruosti, de bomo znali niek’ novega napraviti, za nas an za tiste, ki pridejo za nami. Vsaj upamo, de pridejo. (Marino Qualizza)
Il direttore responsabile del Dom, mons. Marino Qualizza, nell’editoriale commenta il disastroso andamento demografico della Benecia e il forte calo di iscritti nelle scuole dell’infanzia delle Valli del Natisone. A tal proposito, constata che nemmeno l’approvazione della legge di tutela per la minoranza slovena ha segnato la tanto attesa inversione di rotta. «Ogni domenica preghiamo – conclude – perché la nostra bella terra non si trasformi in deserto. La preghiera ci dia la saggezza necessaria affinché sappiamo farwe qualcosa di nuovo per noi e per quelli che verranno dopo di noi. Almeno speriamo che arrivino».
Deli članek / Condividi l’articolo
Zadnje novice
Ultime notizie
Ljubezen namesto digitalnega suženjstva _ No schiavitù digitale, ma amore
Benečani so bli pa za kraja _ I Beneciani volevano il re
Prvi korak k celotni preureditvi središča _ Il primo passo verso la riorganizzazione del centro
Starodavni megalitski krog v kraju Kot _ L’antico cerchio di Kot
Delo na cesti med Fojdo in Čenijebolo _ Lavori in corso tra Faedis e Canebola
Novice iz Občin Nediških dolin _ Notizie dai Comuni delle Valli del Natisone
Parvo sveto obhajilo v Špietru _ Prima comunione a San Pietro
Vonju iz pekarn se ni mogoče upreti _ Il profumo irresistibile che esce dalle «pekarne»
Tipana utira pot _ Taipana fa da apripista
Ne spreglejte v Domu 31. maja _ In primo piano nel Dom del 31 maggio