Projekt ãJezik/lingua“ ponuja liepšo kulturno prihodnost

 
 
Uradni list dežele Furlanije-Julijske krajine (Bur) je objavu seznam strateških evropskih projektu, ki so bli sparjeti od dežele in nameravajo uresničit take iniciative, ki bi parpomale par integraciji na kulturnem, socialnem in jezikovnem področju med deželami Furlanija – Julijska krajina, Veneto, Emilia Romagna in Republiko Slovenijo. Parvi projekt na lestvici je “Jezik/Lingua”, ki so ga prestavile slovenske organizacije v Italiji ter italijanske v Sloveniji in namerava podpriet jezikovne skupnosti na adni in drugi strani meje in poznanje njih jeziku. Med nositelji projekta je tud Inštitut za slovensko kulturo iz ápietra.
»Zlo smo veseli, de je biu tele projekt sparjet, zaki popeje naprej naše dielo — pravi predsednica Inštituta za slovensko kulturo, Bruna Dorbolò —. Četudi naša ustanova ima samuo tri lieta, je že puno poznana. Trudimo se, de bojo naši ljudje nimar buj ponosni svoje jezikovne in kulturne bogatije. Dielamo tudi, de bi nas spoznali in želimo sodelovati z vsiemi, ki živé okuole nas. In kaj je buojšega od telega projekta, ki veže vas tele teritorij, kjer se srečujejo tri te narguorše jezikovne in kulturne evropske družine? Tle se jeziki in kulture miešajo in mi želimo, de kulture in vsi tisti ki v teli smieri dielamo — sevieda, niesmo samuo Benečani — bomo sodelovali, de bi se spoznali in imieli kuražo iti naprej. Lepuo je viedeti, de naša sanja nie naumost. Sparjeta je in ima podpuoro od Evropske unije.«
Pa kaj bo konkretnega? »V Špietru bo center, ki bo povezavu vse doline videnske province, kjer žive Slovenci — pojasnjuje Bruna Dorbolò —. Vsi tisti, ki bojo želieli se nam parbližati, spoznati naš jezik, našo kulturo in našo zgodovino, bojo lakho paršli tle in imieli vse potriebe informacije. Pa tudi terski, rezijanski in kanalski Slovenci bojo z nami povezani. Imieli bomo adan sam glas, imieli bomo vič moči. Dielali bomo s te drugimi. S Furlani, ki so naši te parvi sosedje, pa tudi z Italijani iz Istre. Viedeti katere so težave in kakuo se rešujejo, omočneje vse tiste, ki živimo na telim koncu sveta. Parva rieč, katere se je trieba rešiti, je asimilacijska politika, ki je tiela umičiti vse kulturne bogatije nas Slovencu in narodu okuole nas.«
Nevarno je biti zaparti. Misliti, de lahko sami živimo. De smo niek posebnega, ki niema nobedne povezave s sosiedi. Tuole peje v smart našo skunost.
»Niesmo zaparti, kakor se zdi — odgovarja predsednica Inštituta za slovensko kulturo —. Zgodilo pa se je, de so včefali nas glas al' nas nečejo poslušati. Naša želja je, de se povežemo, de se od drugih navadimo in de druge naučimo z našimi izkušnjami. Če smo šele tle, če šele guorimo po slovensko, pomieni, de smo težkuo in pametno dielali in zatuo lahko tudi kiek učimo.«
Projekt ãJezik“ parnese tudi določene pomoči. »Imieti tele pomoči, takuo de bomo mogli dielati brez velikih skarbi, je sevieda velikega pomiena. A puno moči nam daje politična podpuora, ki smo jo s telim projektam parjeli od Evrope in dežele Furlanije – Julijske krajine. Lahko smo optimisti. S projektam Jezik sodelujemo s kulturnimi organizacijami, s povezavo Ezts / Gect sodelujo pa naše in slovenski kamuni. Se pravi, de s pomočjo Evrope bo za naše ljudi prihodnost buj liepa.«
Naj povemo, de Inštitut za slovensko kulturo je adan od te glavnimi pobudniki projekta Jezik – Lingua in bo med protagonisti njega uresničevanja, sa' bo kupe s Sso in Skgz, ki povezujeta slovenske organizacije v cieli naši deželi, ter Italijansko Unijo, ki pa skarbi za Italijane v Sloveniji in Harvaciji, vodu številne projekte zamišljene za utardit zaviest dvieh jezikovnih skupnosti in jih postavit kot element spoznavanja in povezovanja med kulturami na telem teritoriju, ki ga je do malo liet od tega ločila tarda meja.
Špietar pa bo sedež vičnamienskega centra, ki bo ponudu domačinam, Slovencam in sosiedam bogato sliko o zgodovini in umetnosti teritorija, slovenskem jeziku in kulturi, ter ambientu, kjer živijo Slovenci v videnski provinci in v drugih krajih naše dežele.
Špietar bo takuo postù prestor povezovanja ljudi na meji in živo središče slovenske kulture odparte na bližnje jezikovne skupnosti.