Pred 35 lieti nas je potres zbudiu

 
 
Liep, gorak dan je biu tisti 6. maj 1976, 35 liet od tega. Ljudje so bli opravli svoje dielo na puoju in hlievu (tekrat je bluo še puno kmetu) al’ se varnil’ iz fabrik in so se parpravljal’ na zaslužan počitak, kàr na ankrat se je iz stuolietnega sna zbudila tista strašna, podzemeljska zverina in s tresanjam furlanskih in slovenskih gore zahtievala tavžint martvih, neštieto ranjenih in do fond podarla hiše, hlieve, cierkve, fabrike na šarokem teritoriju od Julijskih Predalp do pordenonskih gorà.
Benečija, Rezija in Kanalska dolina so ble huduo zajete od velikega potresa. Še posebe sta kamuna Bardo, v Terski dolini, in Rezija tarpiela hude posledice: v parvem je bluo kar 11 martvih in desetine ranjenih, v drugem pa 7 martvih in 75 ranjenih. Iz telih številk se da zastopit, katere so ble ob človieških izgub materialne škode, ki sta jih dva kamuna tarpiela.
Tudi ostali kamuni Benečije so tarpieli hude posledice potresa, če je ries, de je bluo čez 90 par stuo hiš in drugih hramu poškodovanih, od katerih so bli številni za podriet.
Šetemberski potresi so doložli še druge škode in skor spravili ljudi, ki so se bli že zavihnili rokave in začeli z obnovo hiš, v obupanje. Pa hvala zdravi družbi in odločnemu ter dielovnemu karakterju ljudi, se je obnova spet začela in v malo desetlietij postavla na noge hiše, cierkve, fabrike s pomočjo seviede velike solidarnosti iz Italije in vsieh kraju sveta. Za Slovence je skarbiela še posebe Slovenija.
Potres lieta 1976 je za Slovence videnske province predstavu nieko prelomnico v kulturnem življenju. Ries je, de so že domači duhovniki in kulturniki, kulturna društva ter časopisi Dom in Novi Matajur skarbieli za ohranjanje domačega slovenskega jezika in kulture. Pa od tistega lieta naprej se je nieke spremenilo; nieka nova zaviest o svojih slovenskih koreninah se je razšerila in je prevzela še buj veliko število ljudi.
Pomislimo samuo, de le 8 liet po potresu se je v Špietru rodila dvojezična šuola, ki je lieta 2001 postala daržavna in v katero donas hode 220 učencu iz Nediških dolin in Čedajskega.
Čast Bogu »duh« obnove po potresu lieta 1976 gre še naprej in ga vidimo v mladih, ki se zaviedajo svoje slovenske identitete, in v kamunskih možeh Tipane in Barda, ki so pred kratkim prosili, de bi tudi par njih ustanovili dvojezične šuole.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp