Navadno so nam predstavljali Post ku cajt pokuore, ki je bla ankrat zelo stroga, a božja služba al’ liturgija nam prave, de je tudi cajt spreobarnienja. An tuole pride reči, de je ‘na liepa rieč. Spreobarnienje je uživati božjo ljubezen, zak’ je Buog ljubezniu do nas. V drugem berilu na dan Pepeunice nam sveti Pavel prave, de se spravimo z Buogam. A v garški besiedi tuole pomeni spravo med možam an ženo po manjkani zvestobi; tuo je stvar ljubezni. Naš odnos z Buogam je odnos ljubezni an te parvi, ki je zaljubjen do nas, je pru Buog. An mi ga ljubimo, zak’ on nas ljubi, nas ima rad. Tuole je pravo veselje an prava kristjanska pomlad.
V Postu muoramo oživieti naš karst, de porodì novo cvetje, de napravi dobre saduove, de bo nimar buj močan an žiu. Muoramo nazaj odkriti pravo skrivnost an bogatijo našega karsta, ki nie ‘na stara rieč, od kadar smo bli šelè majhano an neviedno diete.
Karst je naše vsakdanje življenje, je naša kristjanska viera, ki je muoremo biti zelo veseli an hvaležni, posebno v telem cajtu, ko je puno med nas zapustilo viero al’ pa jo živì težkuo, ku de bi biu bolan. Viera je zdravje, ne samuo duhovno, sa’ je vičkrat tudi telesno. An nie majhana rieč.
Kristjan, ki živi lepuo postni cajt, je veseu an šieri vesejè okuole sebe. Kakuo imamo potriebo tajšnih kristjanu donašnji dan, zak’ je sviet v veliki nevarnosti. Če pokažemo zaries, kar smo an kar smo sparjeli od Boga, moremo zaries biti nucni telemu našemu svietu, ki je v hudi zimi, brez sonca. Kristus nam prave, de muoremo bleščieti ku sonce an je sveti Pavel doluožu »ku zvezde«. So besiede ki pomenijo luč, lepoto, an ki dajejo pravo hrano življenju. Je tista luč, ki svieti v tami našega življenja, kadar smo izgubili pot, an nas peje nazaj na pravo pot, do prave domovine.
Lepuo je, de v postenm cajtu ušafamo nazaj pot, ki peje v cierku, de se srečamo med vierniki, de se pomagamo v življenju, de smo veseli biti kupe an napraviti tisto skupnost, ki je začetek večnega življenja, zak’ nas Post peje do velikega praznika Velike noči, ki je gora našega odrešenja an obiuno življenja, ki pride od Nebes.
Vse tuole nam prave nazaj, de smo v pomladi an muoremo pomladiti tudi mi tiste mladosti, ki je božja milost.
Marino Qualizza
