Slovenski jezik ima štopinjo za štopinjo nimar vič prestora tudi na kamunah Benečije. Iz špietarskega kamuna, ki je nosilec projekta, je paršla novica, de bojo vzeli na dielo do konca lietošnjega lieta manku tri uradnike (impiegate), ki bojo skarbieli za slovenska oknaca v sedmih kamunah: Dreka, Garmak, Prapotno, Sauodnja, Svet Lienart, Sriednje in Špietar.
Sevieda je tuole dobro, zatuo ki bojo ljudje lahko komunicirali z lokalno administracijo in dielali svoja opravila na kamunu v domačem jeziku, pa tudi zakì bojo teli trije novi uradniki hodili dielat po kajšno uro na tiedan na vse kamune in takuo omočnieli personal, ki ga je nimar manj.
De imajo lahko mali kamuni vič dielucu, zatuo ki se na njih teritoriju guori po slovensko, lepuo kaže, kakuo so zakoni, ki varjejo domači jezik, nucni ne le za kulturo, pa tudi za druge potriebe. Zlò pametno so nardili trije kamuni, se pravi Čedad, Špietar in Tipana, ki so vzeli stalne uradnike, ki muorejo znati po slovensko. Teli ljudje so pru zauoj znanja jezika vezani na slovenski teritorij in zatuo na »utečejo« drugam ob parvi parložnosti, takuo ki se gaja z ostalimi uradniki. Zadost je pomisliti, de v Garmaku že vič miescu niemajo nobednega uradnika. Pa tudi drugod je situacija kritična.
Ob takem stanju je trieba pomisliti, kakuo naprej z majhanimi kamuni. Pred lokalnimi volitvami pet in tudi deset liet odtuod se je mislilo, al’ je pametno dati kupe sedan kamunu Nediških dolin v adan al’ dva kamuna. Na koncu je vse ostalo po starim in nobedan na vič guori o združitvi.
Višno je udobila miseu, de bi brez kamunu teritorji ob robu ratali še buj marginalni, kakor so sada. Taka teorija ima svojo logiko, a se jo more pejati naprej le, če se lokalne administracije med sabo povežejo in si pomagajo. Za tuole se je tri lieta odtuod rodila skupnost gorskega območja Nediža in Ter, pa je do sada malo in nič nardila. Trošt je, de bo z novim predsednikam ušafala te pravo pot. Drugač bo trieba nazaj pomislit na združitev kamunu.
Ezio Gosgnach
Nell’editoriale del 15. aprile si commenta il progetto per l’attivazione dello sportello per la lingua slovena nelle Valli del Natisone. Il servizio prevede l’impiego di almeno tre unità lavorative suddivise nei comuni di Drenchia, Grimacco, Prepotto, San Leonardo, Savogna, Stregna e San Pietro al Natisone (capofila), per un massimo di 72 ore settimanali e fino al 31 dicembre prossimo. Questo darà anche un aiuto a tutti i municipi in cornica assenza di personale. È lungimirante, inoltre, l’iniziativa dei Comuni che hanno deciso di mettere in pianta organica impiegati con la conoscenza della lingua slovena in quanto essi risultano legati al territorio di insediamento della comunità slovena e quindi meno propensi a trasferirsi altrove.
