1 Agosto 2022 / 1. avgust 2022

PDB, že 30 let pogumno naprej
PdB, da 30 anni con coraggio

Velika gubanca na mizo, kakor se spodobi za pravi senjam, in puno parjatelju okuole sebe. Lietos Planinska družina Benečije praznuje 30 liet od svoje ustanovitve. Pruzapru bo imiela rojstni dan v pozni jeseni, a so se odločili praznovati poliete.

V saboto 24. in v nediejo 25. luja so par svoj koči Dom na Matajure parpravli program Pod soncem, med zvezdami, že dolgo Planinska gre naprej.

V saboto so se zbrali že ob 8. In začeli kositi in čedti okuole koče. Bla je delovna akcija, ki jo imajo vsake lieto telega cajta. Imieli so fruoštih in kosilo. Popudan so postavili šotore (tende), natuo je bluo veselo druženje. Nie manjkala muzika, vzdignila se je slovenska piesam. Veselo je bluo, četudi je ponoči paršla močna nevihta in so muorli nekateri zapustiti šotore in se zateči v kočo.

V nediejo je spet zasijalo sonce in so se k domačim planincam pardružili gostje iz sosednjih in prijateljskih planinskih društev. Sparjeli so jih predsednica Luisa Battistig, podpredsednik Joško Cucovaz in nekdanja predsednika Paolo Della Dora in Igor Tull. Paršu je tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar.

Narpriet so se zbrali par kapeli na varhu Matajura, potlé je bluo par koči uradno srečanje z izmenjavo daril. Natuo je bluo kosilo in so se v popudanskih urah planinci varnili v dolino.

Ob 30-lietnici je program Planinske družine še naprej bogat. V saboto, 30., in nediejo, 31. luja, bo pohod na Triglav. Ob 1. do 7. vošta bo osam-dnevna hoja po Nebeški poti od Ogleja do Višarij po furlanski ravnici, Idarski dolini, Benečiji, Reziji, Želiezni in Kanalski dolini, 7. vošta izlet na Svete Višarje ob Srečanju treh Slovenij in 15. voštapraznovanje Rožince par Domu na Matajure. Šetemberja sta v programu Gorski praznik na Matajuru (v nediejo, 4.) in pohod na Monte Festa (v nediejo, 18.). (R. D.)

6. novembra 1992 v gostilni v Nokulah

Junja 1986 bi morali v Nadiških dolinah gostiti vsakoletno srečanje slovenskih planinskih društev iz Avstrije, Italije in Slovenije, ki poteka izmenično na Koroškem, na Tržaškem, na Goriškem, v Benečiji in na Kranjskem. A Beneško planinsko društvo s sedežem v Čedadu že nekaj let ni delalo. Kobaridci so se ponudili, da oni prevzamejo organizacijo, da ne bi bil naš konec obmejnega prostora – verjetno za vedno – prikrajšan za pomembno prireditev. Vsekakor so hoteli imeti zraven nekaj Benečanov. Takratni predsednik TO SKGZ za vidensko pokrajino Viljem Černo je na sestanek v Kobarid poslal podpisanega, Miho Corena in Petra Zuanello, ki smo si prizadevali oživiti delovanje beneškega planinskega društva. Sprejeli so nas predsednik Zdravko Likar in nekateri člani vodstva.

Takoj smo se »zastopili« in 8. junija 1986 je bilo v Drežnici res množično srečanje slovenskih planincev. Imel sem pozdravni govor. Povedal sem, da želimo obnoviti organizirano slovensko planinstvo tudi v videnskipokrajini. In poudaril sem tudi, da morajo planinci prispevati k gradnji združene Evrope brez meja, kjer bi bili vsi narodi bratje in enakovredni, kakor so na gorah planinci. Bili so šele časi Jugoslavije in železne zavese a je nato zgodovina šla v tisto smer.

V Drežnici je bil obisk iz Benečije presenetljiv in to nas je opogumilo v želji po našem planinskem društvu. Doma pa se je zataknilo. Takratni »vrh« slovenskih organizacij v videnski pokrajini nam je prepovedal, da se ukvarjamo z Beneškim planinskim društvom in nalogo za obnovitev delovanja zaupal drugim. Seveda je vse ostalo po starem.

Navdušeni planinci iz Nadiških dolin pa smo obdržali stike s kobariškimi prijatelji. Udeleževali smo se pohodov in drugih prireditev. Vedno smo bili dobrodošli. Nekateri Benečani so se celo včlanili v PD Kobarid.

Minilo je nekaj let. Po zgodovinskih spremembah v Sloveniji, ki so uplivale tudi na slovenske organizacije vItaliji, po številnimi sestanki je peščica Benečanov 6. novembra 1992 v gostilni v Nokulah pri Špietru odločila, da ustanovi Planinsko družino Benečije. V zapisniku je poudarjeno, da je novo društvo popolnoma samostojno, se pravi, da ni povezano z nobedno politično, gospodarsko ali kulturno organizacijo. Napisali smo tudi, da »bomo zaradi geografske lege in dolgoletnega prijateljstva posebno intenzivno sodelovali s kobariškim planinskim društvom «. Znatne ustanovne stroške smo prispevali sami pobudniki, ki smo tudi sestavljali vodstvo: Ezio Gosgnach predsednik, Fabio Ciccone podpredsednik, Miha Coren tajnik in blagajnik, Igor Tull, Dante Cencig. Nadzorni odbor so sestavljali predsednik Fabiano Gosgnach, Alessandro Lizzi in Mario Gosgnach. V začetku decembra smo Planinsko družino formalno ustanovili pri notarju.

Sledila je »zgodba o uspehu«. V enem mescu smo imeli že čez petdeset članov. Javnosti smo našo Družino predstavili 12. marca 1993 v občinski dvorani v Špietru. (Ezio Gosgnach)