Začeu je adventni cajt, ki nas posebno parprave na Božič. Upamo, de ga na bomo doživieli nazaj zaparti, ku lani, čeglih novice nieso dost razveselive, za kar se gaja okuole nas. Telekrat muoramo reči, de so vzrok za telo stanje, ki nas skarbi, tud’ tisti tardovratni ljudje, ki se nečejo cepiti pruoti okužbi an takuo dajejo muoč virusu, ki na čaka drugega, ku de bi mu pomagali živieti an se šeriti. Vesela božična novica bi bla pru tala, de se teli ljudje premislejo an nam parpusté veselo doživieti božične praznike. Bi bluo lepuo voščilo an prosimo, de naj se godì pru takuo. Ries je, de nan Božje gnade morejo priti od pametnih an sopreobarnjenjh ljudi.
V lietošnjem adventnem cajtu se spominjamo velikegabeneškega rojaka an duhovnika Eugenija Blanchinija ob parložnosti stuo liet od njega smarti. Velik an zasluzen človek je, ki ga lahko parložemo msgr. Ivanu Trinku, ki je biu njega klaša, saj sta se oba rodila lieta1863 an sta preživiela skor celuo življenje v Vidnu, adan ku profesor, drugi ku famoštar v fari sv. Jurija – san Giorgio Maggiore – kjer je skarbeu za duhovno življenje faranu, pa tudi za njih vsakdanjo življenje, ki je bluo v tistih cajtih zelo rievno. Zatuo se je trudiu, de bi se ti mladi parpravli na življenje posebno z izobrazbo, z učenjem, s šuolo. Takuo je ustasnoviu inštitut za mlade čiče, de bi se napravle življenju ku gaspodinje an konkretne učiteljice. Inštitut je biu zelò aktiven do lieta 1990. Za Benečijo je g. Blanchini glih takuo svetovau, naj se modernizira v kumetustvu an naj na pozabe, de smo Slovenci.
Novi cajti, stari problemi_Tempi nuovi, problemi vecchi
Začeu je adventni cajt, ki nas posebno parprave na Božič. Upamo, de ga na bomo doživieli nazaj zaparti, ku lani, čeglih novice nieso dost razveselive, za kar se gaja okuole nas. Telekrat muoramo reči, de so vzrok za telo stanje, ki nas skarbi, tud’ tisti tardovratni ljudje, ki se nečejo cepiti pruoti okužbi an takuo dajejo muoč virusu, ki na čaka drugega, ku de bi mu pomagali živieti an se šeriti. Vesela božična novica bi bla pru tala, de se teli ljudje premislejo an nam parpusté veselo doživieti božične praznike. Bi bluo lepuo voščilo an prosimo, de naj se godì pru takuo. Ries je, de nan Božje gnade morejo priti od pametnih an sopreobarnjenjh ljudi.
V lietošnjem adventnem cajtu se spominjamo velikegabeneškega rojaka an duhovnika Eugenija Blanchinija ob parložnosti stuo liet od njega smarti. Velik an zasluzen človek je, ki ga lahko parložemo msgr. Ivanu Trinku, ki je biu njega klaša, saj sta se oba rodila lieta1863 an sta preživiela skor celuo življenje v Vidnu, adan ku profesor, drugi ku famoštar v fari sv. Jurija – san Giorgio Maggiore – kjer je skarbeu za duhovno življenje faranu, pa tudi za njih vsakdanjo življenje, ki je bluo v tistih cajtih zelo rievno. Zatuo se je trudiu, de bi se ti mladi parpravli na življenje posebno z izobrazbo, z učenjem, s šuolo. Takuo je ustasnoviu inštitut za mlade čiče, de bi se napravle življenju ku gaspodinje an konkretne učiteljice. Inštitut je biu zelò aktiven do lieta 1990. Za Benečijo je g. Blanchini glih takuo svetovau, naj se modernizira v kumetustvu an naj na pozabe, de smo Slovenci.
Nazadnjo se ga bojo spomnili tudi v Vidnu, kjer bo posvet an bojo po njim poimenovali adno zeleno površino. Tudi po Trinku so v miestu imenovali adno ulico v trajni spomin. Samuo v Benečiji nie prestora.
Stari problemi pa ostajajo v Kanalski dolini, kjer takuo pomemban part slovenskega ljudsta, ki je posebno povezan svetišču na Višarjah, na more dobiti adnega slovenskega duhovnika. Zdi se, de je buj lahko jih ušafati v Indiji ku v Sloveniji. Nam nie zano kakšni so odnosi med našo Vidensko an Ljubljansko škofijo. Vidi se pa, de nie medsebojnega razumevanja, de bi slovensko ljudstvo pod Višarjami imielo slovenskega duhovnika, kàr bi muorlo biti normalno, de se Cierkva, ki bi imiele biti sestre, pomagajo an imajo rade. Al’ se moremo čakati tele čudež za Božič?
Marino Qualizza
Deli članek / Condividi l’articolo
Zadnje novice
Ultime notizie
Občine si prizadevajo, da bo Nediža kopalna _ Il Natisone può essere balneabile. Comuni al lavoro
Muzej na prostem na Kolovratu je treba urediti tudi na italijanski strani _ Museo all’aperto del Kolovrat da estendere anche all’Italia
Praznik Svete Marije Bandimice med vero in domačo zgodovino _ Canebola, Sveta Marija Bandimica tra fede e memorie di paese
V Reziji za pogovor na dvorišču _ Due chiacchiere in cortile a Resia
Za Trbiž, Žabnice, Belo Peč in Rabelj prihaja g. Paravano _ A Tarvisio, Camporosso, Fusine e Cave del Predil arriva don Paravano
»Festival src« je sad pobratenja med Bovcem in Čento _ Il «Festival dei cuori», frutto del gemellaggio tra Bovec e Tarcento
Ricchezza e vanto per l’Italia _ Bogastvo in ponos za Italijo
Novice iz Občin Nediških dolin _ Notizie dai Comuni delle Valli del Natisone
Sloveno per bambini a «Friuli Doc» _ Slovenščina za otroke na »Friuli Doc«
Ne spreglejte Doma z dne 15. septembra _ Primo piano sul Dom del 15 settembre