Posebno slovesne andohti so na Velik četartak, na Velik petak in na Veliko saboto. V cierkvah Kanalske doline od Lipalje vasi do Bele peči bojo že na začetku Velikega tiedna nastavili Božje grobuove, ki so vidna uprizoritev Kristusovega groba. Ne Velik petak in Veliko saboto jih bojo nepretargano stražili prostovoljni gasilci. Ostali bojo v cierkvah vse do Velikonočnega pandiejka.
V nediejo, 9. obrila, bo Velika nuoč, guod Jezusovega vstajenja od martvih. Za vse tiste, ki ob Veliki noči želé hvaliti Boga v slovenskem jeziku, bo poskarbljeno tudi lietos. Na Veliko saboto, 8. obrila, ob 18.30, v cierkvi v Ažli bo velikonočna vilja, ki jo bo molu msgr. Marino Qualizza. Na začetku bo požegnu oginj, na koncu pa tradicionalne velikonočne jedila. Za andohti po slovensko skarbi združenje »don Eugenio Blanchini «. Na razpolago viernikam bojo tudi bukvaca z molitvami in piesmimi ter berila.
Velika nuoč je za kristjane te narbuj velik in pomemben guod v cielim lietu, sa’ je Kristusovo vstajenje od martvih temelj (fonda) kristjanske viere. V Vieri molimo, de je Jezus Kristus »tarpeu pod Poncijam Pilatam, križan biu, umru in biu v grob položen; dol je šu pred paku, trečji dan od martvih vstu; šu v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; otuod bo paršu sodit žive in mrtve.« Za Veliko nuoč je puno navad okuole jedil, ki se nesejo žegnjavat na Veliko saboto al’ velikonočno nediejo. V Nediških dolinah parpravljajo galobico, sladčino iz testa. Na harbat miez peruot denejo kuhano ice (ankrat so dal’ oreh), tu usta perje žegnane ojke, za oči dvie zarne popra. Peče se tudi poseban obiejen kruh, ki mu pravejo žegnanca. V nekaterih vaseh pečejo menihe. Tele jedila lahko imajo v kajšni vasi drugač imena. Takuo v Subidu galobice kličejo pičace, žegnance pa obance. V Kanalski dolini je šartl tipična jed, ki jo na Veliko noč jedo s paršutan, hrenan in jajci. V Reziji so ankrat pekli bogačo, ki so jo runal’ z jajci, mliekam in maslam. (U. D.)
