Manjšine so špiegu zrielosti nieke družbe_Le minoranze sono lo specchio della maturità di una società

Že lieta an lieta je pred nami le tisto vprašanje an le tisti problem. Kaj vaja naša slovenska skupnost v parmerjavi s te buj velikimi narodi? Al’ smo vriedni dobiti an imieti pomenban an odgovoren prestor v družini narodov, posebno če upostevamo, de smo Slovenci v Benečiji, Reziji an Kanalski dolini manjšina v manjšini? Odgovor nam ga je dala italijanska Ustava (Kostitucjon) lieta 1948. Potardiu ga je zakon 38 iz lieta 2001, kàr je italijanski Parlament spoznu obstoj an vriednost slovenske manjšine v Italiji. Škoda se pa zdi, de na znamo ceniti pomembnosti telega dogodka, posebno par nas v Benečiji, kjer se je previč ljudì nanj pozabilo. Hvala Bogu, sta pred kratkim Slo-Špiegu venija an Furlanija Juljiska krajina na skupnem srečanju v Gorici nazaj poudarila pomien an poseben doprinos, ki ga imajo narodne manjšine, de bi rešili stare probleme an odparli nove potì za popuni preporod, ne samuo zase, ampak za vse ljudì. Lepuo an mierno pogledano, so manjšine bogatija za vse an špiegu zrielosti nieke družbe. Zatuo se muoramo zaries močnuo truditi, de postanemo ljudstvo, ki zna spoštovati samega sebe an dati svoj doprinos za dobro človieštva. Tuole je pravi humanizem, ki na more pozabiti tudi kristjanskih korenin, zak’ v njih najdemo vir an studenac naše vriednosti, za katero muoramo biti buj ponosni. Vičkrat smo ponovili vabilo za skupno sodelovanje vsieh komponent naše družbe. Kàr v tem nam pomagajo tudi zakoni an deželne an še mednarodne ustanove, se muoramo pač veseliti za tuole. Ne se skriti an zatajiti, kar je v nas izvirno, originalno an čudovito. Zaries se muoramo spet čudovati, za kar smo an biti hvaležni tistim, ki so se v preteklih letih tarkaj trudili, de bi bili spoznani v svoji identiteti. Tuole se je zgodilo an za tuole muoramo še ankrat biti veseli an ne izgubiti tajšne lepe parložnosti, de postanemo tudi mi vriedni naše identitete. Kar praznujemo na Dnevu emigranta, na smie ostati samo adna prireditev, ampak znamunje našega ravnanja, naše izbire an naše svobode. (Marino Qualizza)

Alla sessione bilaterale Fvg-Slovenia si ricollega l’editoriale firmato dal direttore, mons. Marino Qualizza, che sottolinea l’importanza di essere consapevoli e fieri delle proprie radici linguistico-culturali.