15 Giugno 2020 / 15. junij 2020

Korak nazaj v mračna leta

Tisti, ki so bli na Matajure 30. obrila 2004 popudan, so praznovali veselo, de bo Slovenija opunoči vstopila v Evropsko unijo an kmalu konfina na bo vič. Tisti daževni popudan smo se zbrali pod šotorom na Lazeh, par koči Pelizzo. Nas je bluo puno – naj omenim škofa Alfreda Battistija an Jurija Bizjaka, parvega predsednika demokratične slovenske vlade Lojzeta Peterleta, tolminskega prefekta Zdravka Likarja, rektorja videnske univerze Furia Honslla –, de bi pozdravili Benečijo an Posočje pod skupno evropsko strieho.

Potlé je dičemberja 2007 ratu konfin popunama odpart. An je bluo med našimi ljudmi veseje do neba. Ries lepuo je bluo. An je moglo biti se lieuš, če bi dobra politična volja imiela vič iznajdljivosti.

Vse tuole pa je zbrisala v malo dni nova kuga – koronavirus –, ki je ostrupila ne samuo telesa, pa tudi pamet previč ljudi, začensi od politikov. Te parvi so bli naši regionalni poglavarji, ki so prepoviedali vsak vstop an izhod iz Furlanije Julijske krajine. Kàr je pa vlada zaprla celo Italijo an kuazala, de nobedan naj na pokuka iz svoje hiše, je tudi Slovenija zaparla konfin na tajšno saruovo vižo, de je strah samuo gledati tiste debele kamane na ciesti med Polavo an Livkam ter betonove ziduove na drugih prehodah.

Kamu tuole, če v Italij nobedan nie smeu iz soje hiše? Al’ so tieli pokazati sojo oblast posebno, kjer je nie bluo potrieba, zak’ navadno je nie, kàr jo potrebujemo posebno mi Benečani?

Zdi se, de v Ljubljani nimajo pojma, de par nas zaparti konfin zbuja nazaj spomin na mračna lieta, v katerih smo tarpieli zadost, de na potrebujemo drugih takih izkušenj. Četudi bi imieli lepuo poznati našo zgodovino, kaže pa, de nie dost zanimanja za tele zapadni kraj slovenskega sveta, ki veže Slovenijo z latinsko kulturo an je povezava treh kultur sred Evrope.

Mi smo zapadni del an smo ohranili sojo identiteto z velikimi napori an trudom, zak’ je vse bluo pruot nam, posebno v zadnjih 150 lietih. S tardim dielam an z dobro voljo so ble med Benečijo an Posočjem postavljene povezave na vseh nivojih, četudi so v zadnjih cajtah nomalo ošibkiele. Na vesoki ravni se morajo zaviedati, de je tuole zlò nucno an koristno za nas, zak’ na smiemo ostati sami an zapuščeni, kakor se je že vičkrat zgodilo.

Upamo, de konfin bo hitro nazaj odpart pa tudi, de kuga zbudi pozornost na tele kosčič slovenske zemlje an ji dà novuo muoč an nove perspektive.

Marino Qualizza