Kobarid je v svetu najbolj poznan slovenski kraj. Ime Caporetto je v Italiji sinonim za poraz, zlom, katastrofo. Nema priča prelomnih zgodovinskih dogodkov je bil kostanj, posajen na kobariški trg pred 150 leti.
V svoji začetni rastni dobi je kostanj doživljal kraj Kobarid kot »najbolj naroden slovenski kraj«. Tedaj je v kraju bival pesnik Simon Gregorčič, ki je s somišljeniki kraj povzdignil v kulturno središče. Kostanj je imel v spominu tudi Gregorčičev žalni sprevod leta 1906, saj je pokojni pesnik noč pred pogrebom ležal v kobariški cerkvi. Pod kostanjem so bile avgusta 1914 postrojene avstrijske čete, ki so odšle na vzhodno fronto. Italijanska vojska je Kobarid zasedla 25. maja 1915. Na trgu je bila vojaška parada in zaplapolala je italijanska zastava. Kobarid je bil eden redkih krajev ob fronti, ki med prvo svetovno vojno ni bil izseljen. V kraju je bivalo več tisoč italijanskih vojakov. Na trgu in po vseh ulicah so bile odprte številne trgovine, gostilne in tri javne hiše. Avstrijska in nemška vojska je 24. oktobra 1917 izvedla znameniti preboj pri Kobaridu, s katerim je postal Kobarid poznan po celem svetu in se je za vedno zapisal v svetovno zgodovino.
Po koncu prve svetovne vojne je Italija pridobila ozemlja, obljubljena v tajnem londonskem paktu. Kobarid je za 25 let postal del Italije. 22. junija 1922 so na trg pridrli fašisti iz bližnjega Čedada ter podrli kip skladatelja Hrabroslava Volariča, ki je stal le nekaj metrov stran od kostanja. Na trgu so posekali še staro lipo, simbol slovenstva. Divjali so še po Drežnici, kjer so požgali župnišče in šolo ter v Starem selu, kjer so razdejali cerkev in uničili prostore društva Svoboda.
Za kostanj je bil velik dogodek 20. septembra 1938. Na trgu v Kobaridu se je zbralo veliko število vojakov in ljudi, ki so pričakali italijanskega Duceja Benita Mussolinija. Ta dan je bila slavnost na novo zgrajeni kostnici nad Kobaridom, kjer počiva 7014 italijanskih vojakov. Vesele trenutke je kostanj doživel 10. septembra 1943, ko se je na trgu zbralo več tisoč ljudi in praznovalo konec italijanske oblasti. Tedaj je bil čas znamenite partizanske Kobariške republike, ki je trajala celih 52 dni. Kobarid je bil središče obširnega osvobojenega ozemlja, v katerega so spadale tudi nadiške in terske doline ter Rezija. Kobarid je 1. novembra 1943 zasedla nemška vojska in v kraju ostala do 1. maja 1945. Zopet je kostanj videl radostne obraze ob koncu nemškega terorja, ob osvoboditvi. Na trgu pod kostanjem se je zbralo tisoče ljudi, ki so se veselili konca vojne.
Od junija 1945 do 15. septembra 1947 je bil Kobarid pod ameriško oblastjo. Kostanj je videl mnogo demonstracij, saj so ljudje zahtevali priključitev k Jugoslaviji. Veselje na trgu se je ob koncu zavezniške uprave 16. septembra 1947 ponovilo, saj je bil tega dne Kobarid končno prvikrat vključen v Republiko Slovenijo.
Velik kulturni dogodek je kostanj doživel 24. maja 1959, ko je bil na trgu odkrit spomenik Simonu Gregorčiču. Velika množica je prisluhnila besedam pisatelja Franceta Bevka.
Kostanj je preživel rekordni dvometerski sneg leta 1952, potrese leta 1976, 1998 in 2004 ter številna neurja. Kostanj je videl mnoge znamenite voditelje, ki so šli skozi trg: cesarja Franca Jožefa in Karla I., kralja Vittoria Emanuela, Benita Mussolinija, Dwighta Eisenhowerja, Tita, Haile Selasia, Abdela Naserja.
20. oktobra 1990 je bila na trgu velika slovesnost ob otvoritvi Kobariškega muzeja. 25. junija 1991 je bila ob razglasitvi neodvisnosti Slovenije nasproti kostanja na trgu posajena lipa kot simbol slovenstva. V samostojni Sloveniji je kostanj videl vse slovenske predsednike, kralje in kraljice, mnoge predsednike držav in vlad. V času življenja kobariškega kostanja se je zamenjalo deset oblasti, deset zastav je plapolalo na kobariškem trgu. Zaradi teže let in zaradi bolezni je bil 27. junija 2014 kostanj posekan. Za vedno je odšla priča številnim zgodovinskim dogodkom. Kobariški trg je izgubil dušo.
Il 27 giugno è stato tagliato il castagno della piazza di Caporetto. Aveva 150 anni ed è stato testimone di importanti avvenimenti storici avvenuti nella città slovena.
