Jezikovne skupnosti so bogatija za vse

 
 
Poznati probleme, stanje, probleme in pričakovanja drugih pomeni obogatiti same sebe in se dati pogum par dielu za zbuojšat naše stanje in gledat z zaupanjam naprej. S telim namienam je konac miesca maja liepa skupina Benečanu obiskala tri jezikovne skupnosti, ki živé v deželah Veneto in Trentino – Južno Tirolska, se prave Ladince, Mokene in Cimbre. Med dolgim potovanjam v preliepih dolomitskih in alpskih dolinah Benečani so imiel’ parložnost poznat zgodovino, kulturo in jezik telih skupnosti ter njih dielo in iniciative za ohranit svojo kulturno bogatijo. Kar seviede more bit h nucu slovenskim organizacijam, ki dielajo za iste cilje in še posebe za postavit na noge slovenski kulturni center, ki bi muoru združit moči in dat nove perspektive za ohranit veliko jezikovno in kulturno premoženje, ki ga hranijo Nediške doline, Karnajska in Terska dolina ter Rezija in Kanalska dolina, in ga predstavit sosiedam Furlanam, Italijanam, rojakam na drugi strani meje in vsiem tistim, ki bojo obiskali tele teritorij na meji.
Skupina Benečanu se je srečala s šindaki, odgovornim kulturnih in šuolskih inštitutu ter drugimi predstavniki jezikovnih skupin. Srečanje, ki je nudilo skupni pogled na stanje, probleme in pričakovanja jezikovnih skupnosti na telem alpskem teritoriju, je bluo z Marcam Violo, odgovornim Službe za promocijo lokalnih jezikovnih skupnosti province Trento. Že samo ime tele Službe, ki diela za »promocijo« in ne le za varstvo jeziku in kultur, kaže na drugačni koncept, na kateri stoji politika province v prid Ladincu, Cimbru in Mokenu.
Se prave ne samuo ohranit, kar je ostalo od telih skupin z drugačnim jezikam, ampak jim nudit možnosti za kulturno, socialno in ekonomsko rast.
Se prave ne samuo ohranit, kar je ostalo od telih skupin z drugačnim jezikam, ampak jim nudit možnosti za kulturno, socialno in ekonomsko rast. Še vič provinca Trento, ki je v številnih pogledih kot majhana daržava v Italijanski daržavi in deželi Trentin – Južno Tirolska, ima zlo rade svoje jezikovne skupnosti, ki zanjo predstavljajo tisto posebnost, hvala kateri lahko ohrane svojo posebnost in avtonomijo, kier avtonomija pomeni na adnim kraju močne financiamente na drugim možnost sami odločat in odgovornost pred ljudmi.
Zakon o decentramentu iz lieta 2006 je veliko kompetenc prenesu na »dolinske skupnosti«, kateri predsedniki so izvoljeni od ljudi. Komprenzorji, kjer živé jezikovne skupnosti, nosijo ime v lokalnem jeziku in imajo vič kompetenc in tuo ne gledé na število ljudi, ki guoré lokalni jezik.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp